Franja

receptive [riséptiv] pridevnik (receptively prislov)
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, receptiven, občutljiv (of, to za, na)

a mind more receptive than creative bolj receptiven kot kreativen duh

sensíbil -ă (-i, -e) adj.

1. občutljiv; senzibilen

2. občuten, zaznaven

3. občuten, precejšen

sensibile

A) agg.

1. občuten, zaznaven (s čutili):
mondo sensibile zaznavni svet

2. ekst. opazen; precejšen:
nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

4. foto občutljiv

B) m čutni svet

sensible [sɑ̃sibl] adjectif občutljiv (à za), rahločuten, mehkočuten; figuré dovzeten, sprejemljiv (à za); občuten; čustven, hitro ganjen; viden; pomemben

endroit masculin, point masculin sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
avoir l'ouïe sensible imeti občutljiv sluh
faire vibrer, toucher la corde sensible (figuré) udariti na občutljivo struno
rendre sensible ponazoriti

sensible občutljiv, razdražljiv, sprejemljiv; čustven; občuten; nežen; bolesten; pomilovanja (obžalovanja) vreden

me es muy sensible zelo mi je žal (me boli)
sensible a la luz občutljiv za svetlobo
pérdida sensible občutna izguba
soy muy sensible al frío zelo sem občutljiv za mraz

sensitivo občutljiv; občuten

sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
sentido común zdrava pamet
sentido primitivo prvoten pomen
el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
sentido de la orientación čut za orientacijo
contrario al sentido nespameten
falto de sentido nesmiseln, nespameten
con sentido po smislu
en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
en sentido recto naravnost naprej
en sentido inverso v obratnem redu
en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
cuesta un sentido stane ogromno denarja
dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici

senzitív -ă (-i, -e) adj. čuten, čustven, občutljiv

simţitór

I. -oáre (-óri, -oáre) adj. občutljiv

II. adv. občutno

sjȅtīlan -lna -o (ijek.), sȅtīlan -lna -o (ek.) občutljiv, senzitiven

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

sporchevole agg. nareč. občutljiv (za umazanijo), ki se kmalu umaže

stomachōsus 3 (stomachus)

1. ne(je)voljen, zlovoljen, občutljiv, nasajen, nasršen, na(š)pičen, razdražen, tečen, zoprn, slabovoljen, razdražljiv: laevā stomachosus habenā dicet eques H., homo Sen. ph. Adv. stomachōsē: Ci. po Char., Don.; v komp.: rescripsi ei stomachosius Ci. ep.

2. metaf. ne(je)voljo kažoč (razodevajoč): genus acuminis Ci., genus irarum Sen. ph., stomachosiores litteras meas, quas dicas esse, non intellego Ci. ep.

stomachy [stʌ́məki] pridevnik
britanska angleščina, narečno debelušen
figurativno ošaben, ohol; občutljiv, razdražljiv; trmast

störanfällig Technik občutljiv

subject¹ [sʌ́bdžikt]

1. samostalnik
podložnik, podanik, državljan; predmet (stvar) pogovora, téma; učni predmet
glasba téma; razlog, povod, vzrok, motiv (for za)
človek, oseba
slovnica osebek, subjekt
filozofija ego; poskusni predmet (oseba, žival); mrlič (za seciranje)
medicina oseba, pacient

on the subject of gledé, kar se tiče, kar zadeva
a subject for complaint razlog za pritožbo
the subject of ridicule predmet posmehovanja
compulsory (optional, additional) subject obvezen (izbiren, dodaten) učni predmet
a hysterical subject histerična oseba (pacient)
a nervous subject živčna oseba, živčnež
the liberty of the subject državljanska svoboda
a ticklish subject kočljiv, delikaten predmet
he is a French subject on je francoski državljan
there is no subject for joking ni nobenega razloga za zbijanje šal
to change the subject menjati témo (razgovora)
to drop a subject opustiti razgovor o nekem predmetu
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta

2. pridevnik
podvržen, podložen, podrejen (to komu, čemu)
odvisen (to od)
nesamostojen (država itd.); občutljiv (to za)
nagnjen (to k)
izpostavljen (to čemu)

subject to pogojèn z, s pogojem; odvisen od (česa), s pridržkom
subject to his consent če on privoli
subject to your approval s pogojem (pridržkom), da vi odobrite
subject to duty podvržen carini
subject to ridicule izpostavljen posmehu
I am subject to indigestion podvržen sem prebavnim motnjam
the treaty is subject to ratification pogodba mora biti ratificirana, da postane veljavna
she is subject to headaches ona je nagnjena h glavobolom
to hold subject imeti v podložnosti, v odvisnosti
to be held subject biti odvisen

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.

suggestionabile agg. ki se da vplivati, občutljiv, dovzeten (za sugestije)

susceptíbil -ă (-i, -e) adj.

1. razdražljiv; zamerljiv

2. občutljiv

3. dovzeten

susceptible [səséptibl] pridevnik (susceptibly prislov)
občutljiv, hitro užaljen, dovzeten, sprejemljiv, nagnjen (to, of k)
podvržen; (predikativno) dovoljujoč, ki dovoljuje

susceptible to flatteries dovzeten za laskanje
susceptible to infections občutljiv, nagnjen k infekcijam
susceptible of improvements ki se da izboljšati
to be susceptible of (to) dopuščati
this is not susceptible of proof to se ne da dokazati
this sentence is susceptible of another interpretation ta stavek dopušča tudi drugačno razlago