Franja

supercilium -iī, n (gl. cilium)

I.

1. obrv, v sg. (pogosto kolekt. = obrvi): O., Lucr., Cels., Petr., Q., Plin. iun., Iuv., Amm., Cl. idr., supercilium salit (kot ugodno znamenje) Pl., altero ad frontem sublato, altero ad mentum depresso supercilio Ci., hirsutumque supercilium promissaque barba V., deme supercilio nubem H. s čela, cilium est folliculus, quo oculus tegitur unde fit supercilium P. F.; pesn.: imperium … Iovis … cuncta supercilio moventis H. z migljajem obrvi, z namigom obrvi, z očesnim migljajem; tako tudi: adnue sidereo laeta supercilio Cl.; nav. v pl.: Tit. fr., Varr., Cels., Plin., Q., Suet. idr., tortis superciliis, contracta fronte Pl., capite et superciliis semper rasis Ci., ipsum caput et supercilia illa penitus abrasa Ci., ex … superciliorum aut remissione aut contractione … facile iudicabimus Ci., nec sedeo duris torva superciliis O., quem dicere nolo nomine, ne tollat rubra supercilia Cat. da ne dvigne od jeze rdečih obrvi = da se ne razjezi, supercilia attrahere ali subducere Sen. čelo nab(i)rati v gube, (na)gubati čelo, čelo (na)gubančiti = zresniti (zresnobiti) lice.

2. meton.
a) resnobni obraz, resnobnost, strogost, čemernost: Plin. iun. idr., quas (sc. libidines) fronte et supercilio, non pudore et temperantia contegebat Ci., supercilii matrona severi O., censorium supercilium Sen. rh., Val. Max., triste supercilium durique severa Catonis frons Mart., terrarum dominûm pone supercilium Mart.
b) ošabnost, prevzetnost, napihnjenost, napuhnjenost, napuh, domišljavost, nadutost, predrznost, aroganca, arogantnost, moževanje, šopirjenje, visokoglavost = Amm., Vop. idr., quid ego de supercilio dicam, quod tum hominibus non supercilium, sed pignus rei publicae videbatur? Ci., hunc Capuae Campano supercilio ac regio spiritu cum videremus Ci., divitiis demere supercilium Sen. ph., sed forma, sed aetas digna supercilio Iuv., si eum magnis virtutibus adfers grande supercilium Iuv. —

II. metaf.

1. višina, viš, vrh, hrib, vzpetina, vršina, vzvišen rob, rt, napušč: supercilium quoddam excelsum nacti Auct. b. Afr., supercilium tumuli L., expeditos … ad levem armaturam infimo stantem supercilio ducit L. ob vznožju vzpetine, supercilium clivosi tramitis V.; pesn. = vrh grmade: molle supercilium Stat.; occ.
a) breg, rob brega: supercilium amnis Ap., supercilia Nili, fluminis Rheni, riparum fluminalium Amm.
b) obrežje, obala: supercilia eius sinistra Amm.

2. kot arhit.t. t.
a) moleči rob, premol, molečina, obrobek: una pars fiat cum suis astragalis et supercilio superior trochilus Vitr.
b) nadprážnik, nadprážje, preklada: crassitudo supercilii Vitr., itinerum supercilia Vitr. oboki (obočje) nad hodniki.

supponēnza f ponos, oholost; nadutost, ošabnost

toploftiness [tɔ́plɔftinis] samostalnik
domišljavost, nadutost, ošabnost, arogantnost

trufíe -i f ošabnost, oholost, bahavost, napuh

tufo moški spol para; hlap; smrad; figurativno ošabnost, domišljavost; domneva, sumnja; vohalec; tenkosleden (dober) nos

Überheblichkeit, die, arogantnost, nadutost, ošabnost, samovšečnost

ufanía ženski spol ošabnost, napihnjenost; veselje, radost

uppishness [ʌ́pišnis] samostalnik
domišljavost, nadutost, ošabnost, oholost; arogantnost

vainglory [veinglɔ́:ri] samostalnik
pretirana nadutost, ošabnost, bahanje, prazna slava

барство n gosposki stan, gospoda, plemstvo; (pren.) ošabnost, nadutost

высокомерие n ošabnost, nadutost, napuh

гордость f ponos, oholost, ošabnost, prevzetnost

спесивость f ošabnost, nadutost

спесь f napuh, ošabnost, nadutost;
он набрался спеси zrastel mu je greben;
убавить спеси pristriči peruti komu

фанаберия f ošabnost, oholost; (vulg.) sitnost, muha

чванство n nadutost, ošabnost

paonner [pane] verbe intransitif napraviti kolo (o pavu); figuré šopiriti se, bahati se, prevzetovati, ošabnost prodajati

snobisme [-bism] masculin snobizem, snobovstvo, gizdava in puhloglava ošabnost; miselnost in vedenje snoba

snobismo moški spol snobizem, posnemanje višjih družbenih slojev, gizdalinstvo, puhloglava ošabnost

Standesdünkel, der, stanovska domišljavost/ošabnost