Franja

inward¹ [ínwəd] pridevnik (inwardly prislov)
notranji
figurativno duševni, duhovni
figurativno pravi; na poti v domovino; kopenski; domač

the inward meaning pravi pomen
inward bound na poti v domovino
britanska angleščina inward duty uvozna carina
inward trade uvozna trgovina

inwendig notranji; inwendig und auswendig kennen/in- und auswendig kennen poznati do obisti

ìznutrašnjī -ā -ē notranji: iznutrašnji zadah

lăúntric -ă (-i, -e) adj. notranji

medi-terrāneus 3 (medius in terra) medzem(elj)ski, sredozemski, notranji, celinski (naspr. maritimus): Suet., Amm., copiae Plin. iun., commercium Plin., urbs Ci., regiones C., iter, loca, regio L., mediterranei (celinci) mare esse non credunt Ci., ad Centuripinos homines maxime mediterraneos, summos aratores, qui nomen numquam timuissent maritumi praedonis Ci.; poznolat. mare mediterrāneum Sredozemsko morje, Sredozemlje: Isid.; subst. mediterrāneum -ī, n: Plin., nav. pl. mediterrānea -ōrum, n sredozemna, notranja dežela, celina: Caesar a mari non digredi neque mediterranea petere Auct. b. Afr., per mediterranea fugiens Vulg., mediterranea Galliae petit L.

medullāris -e (medulla) v mozgu tičeč (se skrivajoč), notranji: dolor Ap., febris Th. Prisc.

mental¹ [mentl] pridevnik (mentally prislov)
miseln, mentalen, duševen, notranji, umstven
pogovorno nor

psihologija mental age preizkušena inteligenčna stopnja
mental arithmetic računanje na pamet
pravno mental capability prištevnost
mental case (ali patient) duševni bolnik
pravno mental cruelty duševna krutost (razlog za ločitev)
pravno mental deficiency slaboumnost, umska zaostalost
mental disease duševna bolezen
mental healing zdravljenje s hipnozo
mental hospital bolnišnica za duševne bolezni
mental hygiene mentalna higijena
mental power umska sposobnost
mental ratio inteligenčni kvocient
mental state duševno stanje
mental test psihološki test
to go mental znoreti
ameriško, univerza mental philosophy mentalna filozofija (psihologija, logika, metafizika)

mental, e, aux [mɑ̃tal, to] adjectif duševen, umski; notranji

aliénation féminin mentale umobolnost
art masculin mental abstraktna umetnost
calcul masculin mental računanje na pamet
état masculin mental duševno stanje
maladie féminin mentale duševna bolezen
restriction féminin mentale tih pridržek
trouble masculin mental duševna motnja
soumettre quelqu'un à un examen mental preiskati duševno stanje kake osebe

mental duševen; notranji

cálculo mental računanje iz glave
enajenación mental omračitev duha
trabajo mental duševno delo

moral¹ [mɔ́rəl] pridevnik (morally prislov)
moralen, nraven; duhoven, notranji; spodoben, čednosten, kreposten

moral certainty velika verjetnost
moral courage moralna moč
moral faculty, moral sense čut za spodobnost
moral philosophy (science) etika
moral law moralni zakon
moral support moralna opora
a moral life čednostno življenje
moral hazard subjektivno tveganje
psihologija moral insanity moralna defektnost

moral moralen, nraven, duhoven, notranji

obligación moral moralna obveznost
principios morales moralna načela

nȕtarnjī -ā -ē notranji

nȕtrašnjī -ā -ē notranji

onshore [ɔ́nšɔ́:]

1. pridevnik
na obali
ekonomija notranji, kopenski

2. prislov
na obalo

onshore wind mornik, veter z morja

penetrālis -e (penetrāre)

1. predirajoč, (s)preletavajoč, prešinjajoč: frigus, ignis Lucr.

2. notranji: O., tecta V., foci Ci., dii (= penates) T., Sen. tr.; prim.: etiam penetrales a poëtis vocantur (sc. Penates) Ci., adytis effert penetralibus ignem V.; od tod subst. penetrāle ali penetral -ālis, n
a) notranjščina, notranji prostori, notranji del, središče, osrednji del (prostorov): prytanēum, id est penetrale urbis; nav. pl.: penetralia regum V. = kraljeve palače, penetralium callidi Amm. ki poznajo notranjost mesta (notranje mesto); pren. notranjost, skrivnost: penetrale cordis et animae Gell., huius loci penetralia aperire Q., penetralia eloquentiae T. (Dial.) ali sapientiae Q.
b) occ. svetišče (poseb. penatov): conditum in penetrali fatale pignus L., adesse penetrali deam T., magna penetralia Apollinis V. Apolonovo svetišče (na Palatinu), p. Vestae V., Capitolini summum penetrale Tonantis Mart.; pren.: penetral philosophiae Macr.; meton. penetrale in penetralia = penati: Sil.; adj. penetrāliter notranje: Ven.

penitus² 3 (sor. s penus -oris, penes, pene, penetrāre, penātēs) (z)notranji: ignis Vitr., usque ex penitis faucibus Pl., mente penitā conditum Ap., in penitiorem partem domūs Ap. ap. Prisc., interiores partes domuis (= domūs) penitissimae Varr. fr., ex barbarā penitissimā Pl.; subst. penita -ōrum, n najbolj notranji deli, sred(in)a sred(in)e: sacri loci Iul. Val.; abs.: in penita perducere Iul. Val. v najbolj notranje sobane; adv. penitē znotraj: Cat.

profond, e [prɔfɔ̃, d] adjectif globok; temeljit; notranji; globokoumen; nedoumljiv; popoln, absoluten; anatomie globoko ležeč; masculin globina

bleu profond temno moder
au plus profond v največji globini
une profonde tristesse globoka, velika žalost
esprit masculin profond globok, prenikav duh
rivière féminin, grotte féminin, blessure féminin profonde globoka reka, jama, rana
avoir un profond mépris pour quelqu'un globoko koga prezirati
prendre une inspiration profonde globoko vdihniti

ùnutarnjī -ā -ē, unùtarnjī -ā -ē, ùnutrašnjī -ā -ē, unùtrašnjī -ā -ē notranji: unutarnji dio varoši; -a politika; unutarnji poslovi; lijek, lek za -u upotrebu

внутренний notranji

вну́трішній прикм., nótranji prid., intêrni prid.