Franja

Zadetki iskanja

  • glávica (-e) f

    1. dem. od glava testolina

    2. (majhen, glavi podoben del česa) capocchia (di spillo, fiammifero):
    pren. zadeti žebljico na glavico cogliere nel segno

    3. (del rastline, ki vsebuje seme ali plodove) bulbo, testa:
    glavica česna testa d'aglio
    makova glavica testa di papavero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. glavica (note) testa (della nota)
    bot. cvetna glavica capolino
    bot. prava glavica capsula
    anat. sklepna glavica testa articolare
  • líst bot hoja f ; (v knjigi) hoja f ; (registra) folio m

    list papirja hoja f de papel; (časopis) periódico m
    dnevni list diario m
    izvozni (uvozni) list permiso m de exportación (de importación)
    jedílni list lista f de platos; minuta f; menú m
    krstni list partida f de bautismo
    lovski list licencia f de caza
    mrliški list partida f de defunción
    naročilni list nota f de pedido
    naslovni list hoja f (ali página f) del título
    nepopisan list (fig) una incógnita; persona f sin antecedentes
    orožni list licencia f(de uso) de armas
    poročni list partida f de matrimonio
    potni list pasaporte m
    ribiški list licencia f de pesca
    rojstni list partida f de nacimiento
    samski list fe f de soltería
    šaljiv list periódico m humorístico (ali satírico); revista f humorística
    tedenski list semanario m
    tovorni list (železniški) talón m (de expedición), guía f; (ladijski) conocimiento m
    ubožni list certificado m de pobreza
    uradni list boletin m oficial
  • lísta (-e) f lista:
    sestaviti listo povabljenih fare, compilare la lista degli invitati
    kandidirati za poslanca na socialdemokratski listi candidarsi al parlamento sulla lista dei socialdemocratici
    objaviti listo nove vlade rendere nota la formazione del nuovo governo
    civilna lista appannaggio reale
    črna lista libro nero
    kandidatna lista lista dei candidati
    plačilna lista ruolino di paga
    tečajna lista listino dei cambi
  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • obróben marginal; periférico

    obrobna država Estado m marginal
    obrobna opomba (znak) nota f (signo m) marginal
    obrobno področje afueras f pl; periferia f
  • odlíka distinción f

    z odliko (šolska ocena) (univerza) con nota de sobresaliente, con matrícula de honor; con mención honorífica
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
    pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio
  • pláčati pagar; remunerar; gratificar ; (račun) saldar

    natakar, plačati! ¡(camarero,) la nota, por favor!; ¿quiere cobrar?
    plačati ob dostavi, dobavi pagar a la entrega
    naknadno plačati pagar posteriormente
    vnaprej plačati pagar por anticipado (ali por adelantado)
    plačati (dolg) z delom pagar trabajando
    dati se plačati hacerse pagar
    plačati v gotovini (v obrokih) pagar al contado (a plazos)
    premalo (preveč) plačati pagar de menos (demasiado ali en exceso)
    to mi boš plačal! ¡me la(s) pagarás (todas juntas)!
    drago plačati (fig) pagar caro
  • podčŕten (-tna -o) adj.
    podčrtna opomba nota a pie' di pagina, a piede di pagina
  • polovič|en (-na, -no) halb (nota eine halbe Note); semilateral
    polovično zur Hälfte
  • polovíčen half; halfway

    za polovíčno ceno at half the price
    polovíčna nota glasba minim
    le polovíčna resnica a halftruth
    le polovíčno napraviti kaj to do something by halves
  • polovíčen

    polovično par moitié
    polovična nota (polovinka) blanche ženski spol
    polovična pavza (glasba) demi-pause ženski spol
    polovična tarifa demi-tarif moški spol
    polovična vozovnica ali vstopnica demi-place ženski spol
    za polovično ceno à moitié prix
    polovični čas delati travailler à mi-temps
    biti polovično udeležen être de moitié dans quelque chose
  • poseb|en2 [é] (-na, -no)

    1. (konkreten) besondere (ein besonderer)

    2. (specialen) speziell, Sonder- (davek die Sondersteuer, odposlanec der Sonderbotschafter, ponudba der Sonderposten, das Sonderangebot, prodaja der Sonderverkauf, namembnost die Sonderwidmung, naloga der Sonderauftrag, želja der Sonderwunsch, oprema/izdelava po posebem naročilu die Sonderausstattung/Sonderanfertigung, obravnavanje die Sonderbehandlung, določilo die Sonderbestimmung, dovoljenje die Sondererlaubnis, izplačilo die Sonderzahlung, letalo die Sondermaschine), Spezial- (naprava das Spezialgerät, znanje das Spezialwissen, vozilo das Spezialfahrzeug)

    3. mimo pravila: Ausnahme- (tarifa der Ausnahmetarif); vlak, avtobus: außerfahrplanmäßig

    4. (izreden) besondere(r), außerordentlich, prijatelj, nasprotnik: ausgesprochen, erklärt; extra- (fino extrafein)

    5. (značilen) eigentümlich
    | ➞ → luč, nota, pozornost, sreča, posebno
  • protésten (-tna -o) adj. di protesta; protestatario; di contestazione, contestatario:
    protestno zborovanje comizio di protesta
    protestne pesmi canti di protesta
    protestna nota nota di protesta
  • protésten de protesta

    protestna nota (manifestacija) nota f (manifestación f) de protesta
    protestno zborovanje, shod mitin m (ali mitín m) de protesta; asamblea f para protestar contra a/c
  • protestn|i [é] (-a, -o) Protest- (marš der Protestmarsch, rok die Protestfrist, akcija die Protestaktion, demonstracija die Protestdemonstration, nota die Protestnote, prireditev die Protestveranstaltung, stavka der Proteststreik, zborovanje die Protestkundgebung, gibanje die Protestbewegung, pismo das Protestschreiben, vedenje die Protesthaltung)
  • punktíran (-a -o) adj. punteggiato; punto;
    punktirana nota nota puntata
  • semestrálen de(l) semestre, semestral

    semestralno spričevalo nota f (ali certificado m) semestral
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem