glávica (-e) f
1. dem. od glava testolina
2. (majhen, glavi podoben del česa) capocchia (di spillo, fiammifero):
pren. zadeti žebljico na glavico cogliere nel segno
3. (del rastline, ki vsebuje seme ali plodove) bulbo, testa:
glavica česna testa d'aglio
makova glavica testa di papavero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. glavica (note) testa (della nota)
bot. cvetna glavica capolino
bot. prava glavica capsula
anat. sklepna glavica testa articolare
Zadetki iskanja
- líst bot hoja f ; (v knjigi) hoja f ; (registra) folio m
list papirja hoja f de papel; (časopis) periódico m
dnevni list diario m
izvozni (uvozni) list permiso m de exportación (de importación)
jedílni list lista f de platos; minuta f; menú m
krstni list partida f de bautismo
lovski list licencia f de caza
mrliški list partida f de defunción
naročilni list nota f de pedido
naslovni list hoja f (ali página f) del título
nepopisan list (fig) una incógnita; persona f sin antecedentes
orožni list licencia f(de uso) de armas
poročni list partida f de matrimonio
potni list pasaporte m
ribiški list licencia f de pesca
rojstni list partida f de nacimiento
samski list fe f de soltería
šaljiv list periódico m humorístico (ali satírico); revista f humorística
tedenski list semanario m
tovorni list (železniški) talón m (de expedición), guía f; (ladijski) conocimiento m
ubožni list certificado m de pobreza
uradni list boletin m oficial - lísta (-e) f lista:
sestaviti listo povabljenih fare, compilare la lista degli invitati
kandidirati za poslanca na socialdemokratski listi candidarsi al parlamento sulla lista dei socialdemocratici
objaviti listo nove vlade rendere nota la formazione del nuovo governo
civilna lista appannaggio reale
črna lista libro nero
kandidatna lista lista dei candidati
plačilna lista ruolino di paga
tečajna lista listino dei cambi - napáčen (-čna -o) adj.
1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.
2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia - obróben marginal; periférico
obrobna država Estado m marginal
obrobna opomba (znak) nota f (signo m) marginal
obrobno področje afueras f pl; periferia f - odlíka distinción f
z odliko (šolska ocena) (univerza) con nota de sobresaliente, con matrícula de honor; con mención honorífica - oséba (-e) f
1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite
2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi
3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona
4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato - pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio - pláčati pagar; remunerar; gratificar ; (račun) saldar
natakar, plačati! ¡(camarero,) la nota, por favor!; ¿quiere cobrar?
plačati ob dostavi, dobavi pagar a la entrega
naknadno plačati pagar posteriormente
vnaprej plačati pagar por anticipado (ali por adelantado)
plačati (dolg) z delom pagar trabajando
dati se plačati hacerse pagar
plačati v gotovini (v obrokih) pagar al contado (a plazos)
premalo (preveč) plačati pagar de menos (demasiado ali en exceso)
to mi boš plačal! ¡me la(s) pagarás (todas juntas)!
drago plačati (fig) pagar caro - podčŕten (-tna -o) adj.
podčrtna opomba nota a pie' di pagina, a piede di pagina - polovič|en (-na, -no) halb (nota eine halbe Note); semilateral
polovično zur Hälfte - polovíčen half; halfway
za polovíčno ceno at half the price
polovíčna nota glasba minim
le polovíčna resnica a halftruth
le polovíčno napraviti kaj to do something by halves - polovíčen
polovično par moitié
polovična nota (polovinka) blanche ženski spol
polovična pavza (glasba) demi-pause ženski spol
polovična tarifa demi-tarif moški spol
polovična vozovnica ali vstopnica demi-place ženski spol
za polovično ceno à moitié prix
polovični čas delati travailler à mi-temps
biti polovično udeležen être de moitié dans quelque chose - poseb|en2 [é] (-na, -no)
1. (konkreten) besondere (ein besonderer)
2. (specialen) speziell, Sonder- (davek die Sondersteuer, odposlanec der Sonderbotschafter, ponudba der Sonderposten, das Sonderangebot, prodaja der Sonderverkauf, namembnost die Sonderwidmung, naloga der Sonderauftrag, želja der Sonderwunsch, oprema/izdelava po posebem naročilu die Sonderausstattung/Sonderanfertigung, obravnavanje die Sonderbehandlung, določilo die Sonderbestimmung, dovoljenje die Sondererlaubnis, izplačilo die Sonderzahlung, letalo die Sondermaschine), Spezial- (naprava das Spezialgerät, znanje das Spezialwissen, vozilo das Spezialfahrzeug)
3. mimo pravila: Ausnahme- (tarifa der Ausnahmetarif); vlak, avtobus: außerfahrplanmäßig
4. (izreden) besondere(r), außerordentlich, prijatelj, nasprotnik: ausgesprochen, erklärt; extra- (fino extrafein)
5. (značilen) eigentümlich
| ➞ → luč, nota, pozornost, sreča, posebno - protésten (-tna -o) adj. di protesta; protestatario; di contestazione, contestatario:
protestno zborovanje comizio di protesta
protestne pesmi canti di protesta
protestna nota nota di protesta - protésten de protesta
protestna nota (manifestacija) nota f (manifestación f) de protesta
protestno zborovanje, shod mitin m (ali mitín m) de protesta; asamblea f para protestar contra a/c - protestn|i [é] (-a, -o) Protest- (marš der Protestmarsch, rok die Protestfrist, akcija die Protestaktion, demonstracija die Protestdemonstration, nota die Protestnote, prireditev die Protestveranstaltung, stavka der Proteststreik, zborovanje die Protestkundgebung, gibanje die Protestbewegung, pismo das Protestschreiben, vedenje die Protesthaltung)
- punktíran (-a -o) adj. punteggiato; punto;
punktirana nota nota puntata - semestrálen de(l) semestre, semestral
semestralno spričevalo nota f (ali certificado m) semestral - tàm adv.
1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo
2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento
3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là
4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città
5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo
6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem