Franja

Zadetki iskanja

  • retamal, retamar moški spol polje bodič(ev)ja, njiva bodičevja
  • secciaio m (pl. -ai) agr. toskansko strniščna njiva
  • sole [sɔl] féminin

    1. morski jezik (riba)

    2. roženi del kopita (pri konfu itd.)

    3. v kolobarjenju posejana njiva

    4. sušilnica, plošča (ognjišča)
  • strníšče s strnište, njiva sa koje je pokošeno strmno žito
  • šašàrovina ž njiva s koruzo
  • trigal moški spol žitno polje, orna zemlja; njiva pšenice
  • trigo [trígo] samostalnik
    ameriško pšenica; polje, njiva pšenice
  • trznína ž ugarnica, ugarena njiva, oranica koja se poslije žetve preore da odstoji prije novoga sijanja
  • ugárnica ž v prahi puščena njiva
  • úzor m zorana njiva, ral
  • vervactum -ī, n (vervagere) praha, ledína, prélog, v ledini (prahi) puščena njiva, neobdelana njiva: Col. idr., scrobis in vervacto oleis, ulmis, vitibus, ficis: simul cum semine serito Ca., illut quoque multum interest … an in vervacto quae interdum requierit Varr., quod vere semel aratum est, a temporis argumento vervactum vocatur Plin.
  • veterētum -ī, n (vetus) = vervactum praha, ledína, prélog, v ledini (prahi) puščena njiva, neobdelana njiva: maiores quaestus antiquis rettulere, quam nunc nobis praebent amplissima vetereta Col., ab hoc recte phaselus terrae mandabitur vel in vetereto vel melius pingui et restibili agro Col., fabae pinguissimus locus vel stercoratus destinetur et si veteretum erit in valle situm Col., fabae modii quattuor vel sex in vetereto duas operas bubulcorum detinent Col., viciae modii sex vel septem in vetereto bubulcorum duas operas volunt Col.
  • zȁhvata ž, zàhvatina ž
    1. zemlja, ki jo odorješ od sosedovega
    2. količina rib, ki jih ribiči z enim potom ulove
    3. travnik ali njiva na krčevini
  • zȁležāj m ledina, neobdelana zemlja, prelog, opuščena njiva
  • žìtara ž
    1. njiva posejana z žitom
    2. žitno žganje
    3. ladja za prevoz žita
    4. ponjava za sušenje žita
  • žitíšče s žitište, žitom zasijana, zasejana njiva
  • пашня f orna zemlja; zorana njiva; oranje
  • bôžji de Dios; divino

    ves božji dan todo el santo día
    z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
    po božji milosti por la gracia de Dios
    v božjem imenu en nombre de Dios
    za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
    božja beseda el Verbo divino
    božji dar don m dívino
    božje čaščenje culto m divino
    hiša božja iglesia f; templo m
    božja njiva (pokopališče) cementerio m
    služba božja culto m (ali oficio m) divino
    šiba božja azote m de Dios
    to je v božjih rokah Dios dírá
  • edō1 -ere -ēdī -ēsum (indoev. kor. ed jesti; gr. ἔδω, ἐδϑίω, ἔδϑωjem, osk. edum jesti, lat. edūlis, ēsca, inedia)

    1. jesti, pojesti, žreti; (o ljudeh): Kom. idr., nec esuriens Ptolemaeus ederat iucundius Ci., edendi amorem cibus obduret Lucr., non edi quidquam praeter olus H., edisti satis atque bibisti H., siquis guttur fregerit, edit (= edat, gl. opombo) ālium H., tempus edendi H., penuria edendi V. pomanjkanje hrane, amor edendi V. želja po jedi, ardor edendi O. volčja lakota, pecus edendum O. klavna živina, avide edere O., edere muraenas Sen. ph., testes ursinos Plin., non ut edam vivo, sed ut vivam edo Q.; (o živalih): pullos in aquam mergi iussit, ut biberent, quoniam edere nollent Ci., edendi rabies V. požrešnost (o volku), pecus edit agellum H. ovce se pasejo po njivi (= njiva ni obdelana); preg.: pugnos edere Pl. s pestmi po hrbtu jih dobiti, de patella edere Ci. (gl. patella), multos modios salis simul edere Ci. (o starem prijateljstvu).

    2. pren.
    a) = zapraviti: bona edere Pl.
    b) razjedati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): culmos esset (gl. opombo) robigo V., carinas est (= edit) vapor (ogenj) V., artus sacer ignis edebat V. (o bolezni), edit flamma medullas V. (o ljubezni), si quid est (= edit) animum H., corpora virus edit O., nec te edat dolor O., edunt oblivia laudem Sil.

    Opomba: Star. cj. pr. edim, edis, edit itd.: Pl., H. idr. Skrčene obl., enake pomožniku esse: es, est, estis, inf. esse, cj. impf. essem, 3. os. pr. pass. estur = editur: Ca., Pl., H., Q., Iuv.; cj. impf. pass. essētur: Varr.; cj. pf. act. ēserim ali ēsserim: Ap.
  • fatigué, e [fatige] adjectif utrujen; slab, trpeč; obrabljen, ponošen

    couleur féminin fatiguée obledela barva
    champ masculin fatigué izčrpana njiva
    vêtements masculin pluriel fatigués ponošena obleka