človek3 [ô] moški spol (človeka) v nedoločni rabi: man, (v sklonih : einem) (človek nikoli ne ve man weiß nie, človek bi mislil man würde meinen; človek bi ponorel da geht einem der Hut hoch)
človek bi ponorel es ist, um die Wände hochzugehen/es ist zum Verrücktwerden
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
človeku se ne posveti takoj es leuchtet einem nicht sofort ein
človeku je žal es tut einem leid
Zadetki iskanja
- čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsičokata postava ▸ zömök testalkat, zömök testfelépítés, testesRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.čokat možak ▸ köpcös férfi, testes férfičokato telo ▸ zömök test, zömök termetčokat moški ▸ köpcös férfi, kontrastivno zanimivo testes férfičokat konj ▸ tömzsi lóčokata žival ▸ zömök állat, testes állatKo se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.čokati prsti ▸ kontrastivno zanimivo tömpe ujjakDoma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.
2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesčokat bet ▸ vaskos tönkčokat zvonik ▸ zömök harangtorony, kontrastivno zanimivo szoknyás haranglábčokat stolp ▸ vaskos toronyčokata krošnja ▸ terebélyes lombčokata gora ▸ zömök hegyčokata stavba ▸ zömök épület, vaskos épületOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak. - čúditi se to wonder (ob, nad about, at, da that); to be astonished (at, that); to be amazed (ali surprised) (at, that); to marvel (at, that)
čudim se ti you amaze me
temu se čudim that surprises me, I am astonished at that
stvar, ki sem se ji čudil a thing that made me wonder
ne bi se čudil, če bi on prišel I should not be surprised if he came
čudim se, da nisi nikoli slišal o tem I'm amazed you've never heard of it - da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)
z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours - défaillance [defajɑ̃s] féminin omedlevica; napad slabosti, slabost; nesposobnost; technique nesprožitev, zatajitev, odpoved(anje); juridique neizpolnitev (pogodbenih obveznosti); sport slaba forma
moment masculin de défaillance trenutek slabosti
défaillance de mémoire slab spomin
sans défaillance ki nikoli ne odpove
en cas de défaillance de quelqu'un če bi kdo izpadel
il est tombé en défaillance obšla ga je slabost - délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil
duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them - démentir* [demɑ̃tir] verbe transitif demantirati, postaviti na laž, zanikati; zavračati; biti si v protislovju; prevarati, razočarati
se démentir (pre)nehati
ne pas se démentir biti trajen, ne popustiti
son amitié pour moi ne s'est jamais démentie njegovo prijateljstvo do mene ni nikoli prenehalo
démentir un bruit, une nouvelle demantirati govorico, novico
l'événement n'a pas démenti mon attente dogodek ni razočaral mojega pričakovanja
démentir sa profession izkazati se nevrednega svojega poklica - désarmer [dezarme] verbe transitif razorožiti (tudi figuré), orožje iz rok zbiti (quelqu'un komu); zapeti (strelno orožje); figuré pomiriti, potolažiti; ganiti; marine razpremiti (un navire ladjo); verbe intransitif položiti orožje, razorožiti se; figuré dati mir, popustiti, odnehati, ukloniti se
désarmer la colère, la haine pomiriti jezo, sovraštvo
désarmer un fusil zapeti ali izprazniti puško
sa haine ne désarmera jamais njegovo, njeno sovraštvo ne bo nikoli prenehalo - dēserō2 -ere -seruī -sertum
1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.
2. pren.
a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. — Od tod
1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.
2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl. - día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)
día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem - die1 [dai] neprehodni glagol (of od, zaradi)
umreti, izdihniti, poginiti; ugasniti, ugašati; umiriti se; (o)veneti
pogovorno hrepeneti
to die in one's boots, to die with the boots (ali shoes) on umreti nasilne smrti
to die in the last ditch vzdržati do konca
to die game hrabro umreti; ostati zvest
to die hard biti trdoživ
to die in harness umreti sredi dela
to die in one's bed umreti naravne smrti
never say die nikoli ne obupuj
to be dying for s.th. hrepeneti po čem
to die by one's hand narediti samomor
to die of laughing počiti od smeha
a die wish zadnja želja (pred smrtjo)
were I to die for it četudi bi moral z življenjem poplačati - digerire v. tr. (pres. digerisco)
1. med. prebaviti, prebavljati:
digerisce anche i chiodi še žeblje je sposoben pojesti
2. pren. prenesti, prenašati; razumeti:
quell'uomo non lo digerisco proprio tega človeka sploh ne prenesem
il latino no l'ho mai digerito latinščine nisem nikoli razumel - dīmoveō -ēre -mōvī -mōtum (dis in movēre)
1. razmakniti (razmikati), razriti, razgnati (razganjati), razdeliti (razdeljevati), narazen da(ja)ti, ločiti: pelles Cu., occurrentia manu Plin., parietes T., plagulas lecticae Suet., somnus aëra dimovit V. je razblinil, d. undas Lucr., O., terram aratro V. preora(va)ti, glaebam aratro O., cinerem O. razgrebsti, ora talibus sonis O. odpreti, rubum dimovere lacertae H. so smuknile skozi; pesn.: ubi sol radiis terram dimovit obortus Lucr. je razkrilo; z osebnim obj.: d. populum, obstantes propinquos H. ali turbam T., Suet. preriniti se skozi.
2. kaj odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), pregnati; abs.: dimotis omnibus paulum requievit T.; z obj.: gaudentem patrios findere sarculo agros … numquam dimoveas, ut … H. ne bi nikoli odtrgal od … , d. custodias Plin. iun.; od kod? Aurora polo dimoverat umbras V.; pren.
a) odpraviti: vocis moras Sen. tr.
b) s česa premakniti: suo statu sacra L.
c) koga od koga ali od česa odvrniti, odtujiti, ločiti: quos (equites Romanos) spes societatis a plebe dimoverat S., terror fide dimovet socios L.
3. sem in tja gibati, pregibati: superiores partes, aegrum intra domum Cels.; med.: ambulatione levi dimoveri Cels.
Opomba: Dīmoveō pogosto = dēmoveō. - disceptātiō -ōnis, f (disceptāre)
1. razprava, razpravljanje, obravnava, razgovor, debata: Q., Amm., quanta (causa) nulla umquam in disceptatione versata est Ci. ni bila nikoli predmet razprave, cum quibus omnis fere nobis disceptatio contentioque est Ci., nec disceptationem, sed vim denuntiabat Ci., magna ibi non disceptatio modo, sed etiam altercatio fuit L., cum Antiocho quia longior disceptatio erat L., in disceptationem venire Sid.; s subjektnim gen.: d. verborum L. prepiranje, iudicationum, iudiciorum Q., disceptationes forenses iudiciorum Ci., civium disceptationes Ci. civilnopravne pravde; z objektnim gen.: d. iuris Ci., Q., veritatis Ci.; met. sporno vprašanje, sporna točka: Ci. (Partit. orat. 30, 104).
2. razsodba, pravni poduk, odločba: de quibus ambigebatur rebus, disceptationem ab rege ad Romanos revocabant L., d. praetoris Icti., arbitrorum disceptationes Q. - dīves -itis (kontr. dīs, dītis, gl. to geslo); dīves je prvotno subst., zato klas. abl. sg. le dīvite, gen. pl. dīvitum, nom. in acc. pl. ni (prim. še dīvus, deus; dives a divo Varr.)
1.
a) adj. bogat česa ali s čim, komp. dīvitior, superl. dīvitissimus (pri Ci. le ti obl., nikoli dītior, dītissimus): homo dives Ci., ex pauperrimo dives factus est Ci., viderunt enim ex mendicis fieri repente divites Ci.; z abl.: d. agris, censu, nummis, Lare H., bubus O., auro O., Cu., bonis omnibus Amm.; po grškem zgledu z gen.: dives auri V., Sil., equûm, pecoris, lactis V., opum V., O., dives opis, artium, rerum H., armenti O., odorum divites Arabes Ap.; z ab: ab omni armento d. Val. Fl.; z in in acc. (= za s tožilnikom): tu dives in omnes invocantes te Aug.
b) subst. = bogatin, bogataš: Pl., Sen. rh. idr., novicius d. Sen. ph.; pren. (o stvareh) bogat, obilen, obilujoč s čim: animus hominis Ci., inde ille … divitior fluxit dithyrambus Ci., d. ager V. ali humus O. rodovitno, rodovitna, vena (pren.) H., lingua H. bogat, zgovoren, spes H. čezmerno, mensae H., copia O., epistula O. mnogo obetajoče, fluens dives septena per ostia Nilus O. vodnati, gaza, regio Cu., dives patrimonium Amm.; z abl.: templum donis dives L., terra dives amomo O., Amphitrite dives aquis Val. Fl. vodnato, Hispania d. equis Cl.
2. bogat = dragocen, (pre)krasen: dives opacat ramus humum V., tu cultu divite digna es O. bogate obleke, diviti opere Plin. - dlakocepiti glagol
(po nepotrebnem komplicirati) ▸ szőröz, kukacoskodik
Nikoli nisva zaslužili toliko, da bi lahko preveč dlakocepili glede dvoran, v katerih sva nastopali. ▸ Sohasem kerestünk annyit, hogy szőrözzünk a fellépéseink helyszínéül szolgáló termekkel kapcsolatosan.
Ne dlakocepite preveč, raje se spustite v dogodivščino, ne glede na to, kako strah vas je neznanega. ▸ kontrastivno zanimivo Ne legyetek túl szőrszálhasogatóak, inkább engedjétek át magatokat a kalandnak, függetlenül attól, mennyire féltek az ismeretlentől. - dočákati to live to see
tega ne bom dočakal I shan't live to see it
dočakal je visoko starost he has lived to a great age
končno smo te dočakali finally you have come
kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka (figurativno) a watched pot never boils - domala fast, nahezu
domala nič/nikoli/prazen praktisch nichts/nie/leer - dotakníti se (-em se) | dotíkati se (-am se) perf., imperf.
1. toccare (con la mano); toccare lievemente, sfiorare:
dotakniti se boleče točke toccare un punto dolente
pren. noben moški se je še ni dotaknil non ha avuto finora alcun rapporto sessuale, è ancora vergine
fant je pošten, nikoli se ne dotakne tujega il ragazzo è onesto, non ha mai toccato roba d'altri
2. publ. (nekoliko spregovoriti) toccare, menzionare, accennare (a), sfiorare:
dotakniti se problema accennare al problema
3. toccarsi, essere a contatto:
skrajnosti se dotikajo gli estremi si toccano - dran (= daran) gut/schlecht dran sein biti na dobrem/slabem; dran sein biti na vrsti; es ist etwas dran nekaj je na tem; man weiß bei ihm nie, wie man dran ist pri njem nikoli ne veš, pri čem si; dran glauben müssen konec storiti (umreti); plačati ceho