Franja

Zadetki iskanja

  • durchaus vsekakor, povsem; durchaus nicht nikakor ne
  • epidemija samostalnik
    1. (hitro širjenje bolezni) ▸ járvány, epidémia
    epidemija kolere ▸ kolerajárvány
    epidemija gripe ▸ influenzajárvány
    epidemija kuge ▸ pestisjárvány
    epidemija virusa ▸ vírusos járvány
    epidemija ošpic ▸ kanyarójárvány
    epidemija tifusa ▸ tífuszjárvány
    epidemija ebole ▸ ebolajárvány
    prava epidemija ▸ valódi járvány
    huda epidemija ▸ súlyos járvány
    velika epidemija ▸ nagyméretű járvány
    smrtonosna epidemija ▸ halálos járvány
    izbruh epidemije ▸ járvány kitörése, járvány kirobbanása
    širjenje epidemije ▸ járvány terjedése
    nevarnost epidemije ▸ járványveszély
    povzročiti epidemijo ▸ járványt előidéz, járványt indít
    razglasiti epidemijo ▸ járványt kihirdet
    preprečiti epidemijo ▸ járványt megelőz
    epidemija koronavirusa ▸ koronavírus-járvány
    epidemija covida - 19 ▸ COVID19-járvány, v splošnih besedilih covid19-járvány, Covid19-járvány
    epidemija davice ▸ diftériajárvány
    Zadnja velika epidemija kuge v Evropi je bila leta 1666. ▸ Európában az utolsó nagy pestisjárvány 1666-ban volt.
    Epidemija virusa HIV in bolezni aids dosega globalne razsežnosti in je v zelo dinamičnem porastu. ▸ A HIV-járvány és az AIDS-betegség globális méreteket öltött és igen dinamikusan terjed.
    Leta 1781 so imeli hudo epidemijo, naslednjih petdeset let ošpic na teh otokih ni bilo. ▸ 1781-ben súlyos járvány pusztított, a következő fél évszázadban viszont ezeken a szigeteken nem ütötte fel a fejét a kanyaró.
    Dež in vlaga v slabih higienskih razmerah sta že skoraj zagotovilo za bolezni in izbruhe epidemij. ▸ Az eső és a nedvesség a rossz higiéniai körülmények között már majdnem garanciát jelent betegségek elterjedésére és járványok kirobbanására.
    Med epidemijo kuge je umrlo kar 123 ljudi. ▸ A pestisjárványban 123 ember hunyt el.
    V preteklosti, še ne tako davno, je med epidemijami gripe umrlo na tisoče ljudi. ▸ A múltban, nem is olyan régen az influenzajárványokban többezer ember hunyt el.
    Sopomenke: izbruh
    Povezane iztočnice: hidrična epidemija

    2. (hiter porast česa) ▸ epidémia, járvány
    Toda Kitajska korupcije, ki se kot epidemija širi po državi, očitno nikakor ne more izkoreniniti. ▸ Világos azonban, hogy Kína a korrupciót, amely országszerte járványszerűen terjed, sehogy sem tudja visszaszorítani.
    Leta 1980 se je zahodni svet soočal s pravo epidemijo odvisnosti od heroina.kontrastivno zanimivo 1980-ban a nyugati világnak a járványszerűen terjedő heroinfüggőséggel kellett szembenéznie.
    Sopomenke: izbruh
  • ese, esa, eso (samostojno; ése, ésa) ta, ta, to; oni, ona, ono

    ese mismo prav isti
    en ésa tam(kaj), v vašem mestu (kraju)
    ésa sí que es buena ta je res dobra!
    ¡ni por ésas! nikakor!
    eso sí to pač, seveda
    eso mismo seveda
    en eso de... na področju
    por eso zato
    ¡nada de eso! nikakor ne!
    ¿y eso? kako to?
    ¿cómo va esa salud? kako je z zdravjem? kako vam gre?
    no por eso nič manj, pri vsem tem
  • être*2 [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

    être ou ne pas être biti ali ne biti
    être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
    c'est cela, c'est ça tako je, res je
    soit! prav! naj bo! zaradi mene!
    ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
    il a été à Rome (familier) šel je v Rim
    j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
    ce n'est pas que ... ne morda, da ...
    il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
    à l'heure qu'il est ob tej uri
    il est 10 heures ura je deset
    je suis mieux (na) bolje mi gre
    il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
    quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
    n'est-ce pas? kajne?
    toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
    c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
    Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
    ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
    à:
    vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
    être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
    le temps est à la pluie na dež kaže
    tout est à refaire vse je treba znova začeti
    ce livre est à moi ta knjiga je moja
    je suis à vous na voljo sem vam
    c'est à moi de décider jaz moram odločiti
    c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
    on est à se demander treba se je vprašati
    cela est encore à faire to je treba še narediti
    c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
    après:
    être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
    être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
    de:
    être de spadati k, izvirati, izhajati iz
    être de la fête udeležiti se slavnosti
    être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
    il est de Nice on je iz Nice
    il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
    cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
    être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    en:
    en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
    en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
    en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
    je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
    où en êtes-vous? kako daleč ste?
    je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
    j'en suis là to je z menoj primer
    il n'en est rien to (nikakor) ni tako
    il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
    pour:
    être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
    être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
    je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
    il est pour moi on je (drži) z menoj
    tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
    sans:
    vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
    être sans le sou prebite pare ne imeti
    y:
    y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
    je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
    y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
    vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
    j'y suis razumel sem, že vem, razumem
    vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
    ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!
  • façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere

    à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
    à la façon po načinu, (tako) kot
    à sa façon kot on hoče
    de la façon na ta način
    de façon ou autre takó ali takó
    de la même façon na isti način
    de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
    de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
    d'une façon différente drugače, na drug način
    de façon (à ce) que tako, da
    de façon à tako, da
    travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
    en aucune façon na noben način, nikakor
    sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
    sans plus de façon brez nadaljnjega
    façon d'agir ravnanje
    façon de parler reklo, fraza
    façon de procédé postopek
    façon de voir nazor, mnenje
    faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
    pas de façons! nobenih ceremonij!
    c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
    il a de très bonnes façons on dela dober vtis
    voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje
  • Fall, der, (-/e/s, Fälle)

    1. padec, padanje, Physik pad (der freie Fall prosti pad); upad

    2. primer (tudi Recht, Medizin), zadeva

    3. grammatisch: sklon im Falle če bo, ob, v; auf alle Fälle/auf jeden Fall na vsak način; auf keinen Fall nikakor ne; klarer Fall! jasno!; von Fall zu Fall vsakič posebej, za vsak primer posebej; jemandes Fall sein biti (komu) všeč; gesetzt den Fall denimo, da/recimo, da; es ist der Fall je navada, tako se dogaja; zu Fall bringen spodnesti, eine Sache: preprečiti; zu Fall kommen pasti
  • falta ženski spol pomanjkanje, nedostatek, napaka, pomota, zmota; greh, krivda, pregrešek; odsotnost, izostanek; vrzel

    falta de aprecio nespoštovanje
    falta de atención nepozornost, neustrežljivost
    falta de confianza nezaupanje
    falta de costumbre nevajenost
    falta de dinero (de medios) pomanjkanje denarja (sredstev)
    falta de escritura pisna pomota
    falta de franqueo nezadostno frankiranje (pisma)
    falta ortográfica pravopisna napaka
    falta de palabra besedolomstvo
    falta de peso neprava teža
    falta de trabajo brezposelnost
    coger en falta a alg. koga pri pregrešku zasačiti
    dar quince y falta a alg. koga močno prekašati
    hacer falta manjkati, izostati; biti potreben
    aquí no haces falta tu te ne potrebujemo
    no lo hará, ni falta que le hace ne bo tega napravil in ima tudi prav
    no me hace falta (to) lahko pogrešam
    incurrir en una falta napraviti napako
    notar la falta de a/c pogrešiti
    vendré sin falta zanesljivo bom prišel
    a falta de v pomanjkanju
    sin falta gotovo
    ¡menuda falta me hace! tega nikakor ne potrebujem!
    poner faltas a (imeti) očitati
  • fernliegen*, fern liegen* biti oddaljen; figurativ biti tuj (komu), ne imeti namena (es liegt mir fern zu... nikakor nimam namena, da bi); nichts liegt mir ferner als... prav zagotovo nočem...
  • forro moški spol podloga; prevleka; papirnati ovitek (knjige)

    ni por el forro niti najmanj ne, nikakor ne
    ni por el forro lo conoce najmanjšega pojma nima o tem
    forros pl podložno blago
  • ganz (unversehrt) cel, ves, popoln, Mathematik cel, Stunde, drei Wochen: cel, Welt, Tag, Europa: ves; Musik ganze Note celinka; ganze Pause pavza celinka; auf der ganzen Linie na vsej črti; vom ganzen Herzen iz vsega srca; eine ganze Menge cel kup; noch ganze (drei...) (nur noch) samo še, nič več kot (tri...); Adverb čisto, povsem, v celoti; ganze drei Mann vsega skupaj trije; ganz (besonders) ; prav (posebej); ganz Ohr sein pozorno poslušati; er ist ganz Ohr sama ušesa so ga; ganz und gar popolnoma; ganz und gar nicht nikakor ne
  • gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

    I. (v družinskopravnem pomenu)

    1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

    2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

    II. (v narodnopravnem pomenu)

    1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
    a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
    b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

    2. meton.
    a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
    b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

    III. (redko v naravnopravnem pomenu)

    1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

    2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.
  • hinten zadaj; von hinten od zadaj; von hinten her a tergo, od zadaj; hinten hinaus na zadnji strani (hiše); nach hinten nazaj, v ozadje, na konec; hinten und vorne nicht (stimmen) nikakor ne; von vorne bis hinten od začetka do konca
  • hüten paziti, varovati (von pred); Vieh: pasti; das Bett hüten ležati; das Zimmer/Haus hüten biti doma, ne iti ven; sich hüten etwas zu tun nikakor ne storiti
  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • immaginazione f

    1. domišljija; predstavna zmožnost; imaginacija:
    avere un'immaginazione inesauribile imeti neizčrpno domišljijo
    neanche per immaginazione sploh ne, nikakor ne

    2. predstavljanje

    3. neobstoječa stvar, plod domišljije:
    è solo una tua immaginazione to si samo domišljaš
  • izključeváti to preclude (from), to bar; to debar; to be exclusive of

    izključeváti vse ugovore to preclude all objections
    izključeváti vsako upanje na... to preclude all hope of...
    to izkučnje vsako možnost pobega this excludes all possibility of escape
    ti dve stvari se nikakor ne izključujeta these two things are not necessarily alternatives
  • ja

    1. da

    2. ja doch pač; ja freilich seveda; ... nicht, ich ja jaz pač; ach ja! žal!; na ja no ja; ja? (ali) res?; ..., ja? ..., ali ne?; no; nun ja no; ja hören Sie mal! poslušajte no!

    3. (sogar, geradezu) celo, naravnost; ja sogar še celo; na vsak način, res (sei ja vorsichtig bodi na vsak način/res previden) ; ja nicht nikar, nikakor ne, za nobeno ceno ne

    4. saj (es ist ja nicht wahr saj ni res, ich habe ja nichts getan saj nisem nič naredil)

    5. res (ja schrecklich, überflüssig, vorsichtig (pa) res grozno, odveč, previden), res/sploh (wenn er ja kommt če res res/sploh pride) ja und nein da in ne; ja sagen potrjevati; ja sagen zu pristajati na; zu allem ja und amen sagen vsemu vedno pritrditi/pritrjevati
  • Joe [džóu] samostalnik
    ameriško, pogovorno vojak
    ameriško, pogovorno fant

    britanska angleščina, sleng not for Joe nikakor, za nobeno ceno
    ameriško a good Joe imeniten fant
    ameriško Joe College neresen študent
  • jugful [džʌ́gful] samostalnik
    poln vrč česa

    ameriško, sleng not by a jugful nikakor, za nič na svetu
  • kameleon samostalnik
    1. (žival) ▸ kaméleon
    Predvsem pa me zanima, koliko let dočakajo kameleoni v terariju? ▸ Elsősorban az érdekel, milyen kort élnek meg a kaméleonok a terráriumban?
    Povezane iztočnice: jemenski kameleon

    2. (prilagodljiv človek) ▸ kaméleon
    politični kameleon ▸ politikai kaméleon
    glasbeni kameleon ▸ zenei kaméleon
    pravi kameleon ▸ igazi kaméleon
    Nikakor ni bil samo recitator, temveč pravi igralski kameleon, ki se je znal vživeti v različne Shakespearove pravljične figure, tako da so le-te plastično oživele pred nami. ▸ Semmiképp sem csupán versszavaló volt, hanem igazi színészi kaméleon, aki úgy bele tudta élni magát a különféle shakespeare-i mesefigurák bőrébe, hogy azok plasztikusan megelevenedtek előttünk.

    3. (predmet) ▸ kaméleon
    Peugeot 206 je avtomobilski kameleon: v manj kot pol minute se s pomočjo elektrificiranega mehanizma spremeni iz kabrioleta v kupe. ▸ A Peugeot 206 alig két perc alatt kaméleon módjára alakul át kabrióból kupévá egy elektronikus mechanizmus segítségével.