Franja

vītō -āre -āvī -ātum (morda iz *vi-itō iti (umakniti se) s poti ali pa denominativ iz *vī-tos „upognjen“, sor. z viēre: vitare torej = izogniti se)

1. izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, umakniti (umikati) se komu, čemu, izmakniti (izmikati) se komu, čemu, izbegniti (izbegavati) koga, kaj, iti komu s poti, skušati izogniti se komu, čemu (naspr. petere): tela, lacum C., hastas, aequora, balnea, puteum patentem, forum, rupem H., vitataque traxit in arma O. ki se mu človek izogiba; pesn.: te ipsum vitas H. sam s seboj si nezadovoljen, sam sebi si zoprn.

2. metaf.
a) izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, varovati (paziti) se koga, česa; abs.: sapiens, vitatu quidque petitu sit melius, causas reddet H.; z acc.: vitare adversarium, odium, offensionem, stultitiam, turpitudinem Ci., suspiciones Ci., C., N., eorum adspectum praesentiamque ali oculos hominum Ci., periculum C., proditionem, quam vitare posse celeritate putabat S., insidias, periculosum lucrum Ph., impatientiam nauseae Suet.; z dat.: infortunio, huic verbo Pl., malo Petr.; s finalnim stavkom (kot za glag. timendi): Cels., Q. idr., vitandum est oratori utrumque, ne aut scurrilis iocus sit aut mimicus Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Sen. ph., Gell. idr., tangere vitet scripta H., splendida porro oculi flagitant vitantque tueri Lucr.
b) uiti, ubežati, oditi, izogniti se, izmakniti se: casum Ci., odium plebis L., mortem fugā C., legatione (s tem, da je prevzel legatstvo = podpoveljništvo) periculum Ci.

ἀγανακτέω (ἄγαν, ἐνεγκεῖν) vznemirjam se, srdim se, nezadovoljen sem, tožim (τινί, ἐπί τινι, ὑπέρ τινος).

ἀ-ηδής 2 (ἥδομαι) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. – adv. ἀηδῶς nezadovoljen, nerad; ἀ. ἔχω πρός τινα zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.

βαρῡ́νω (βαρύς) [fut. βαρῠνῶ, aor. ἐβάρῡνα, ἐβαρύνθην] 1. act. tiščim, težim, nadlegujem, mučim. 2. pass. teži me kaj, muči me, obnemorem τινί; oslabim χεῖρα, srdim se, postanem nejevoljen, jezen, nezadovoljen, trpeti moram radi česa.

δυσ-άρεστος 2 (ἀρέσκομαι) komur je težko ustreči, komur ni kaj prav, čemeren, nezadovoljen.

δυσ-θετέομαι (τίθημι) med. sem nezadovoljen, sem slabe volje.

δυσκολαίνω (δύσ-κολος) sem nezadovoljen, slabe volje, čemeren, τινί radi česa.

δύσ-κολος 2 1. zlovoljen, nezadovoljen, čemeren. 2. neprijeten, mučen, težaven, δυσκόλως διάκειμαι, ἔχω zlovoljen (nejevoljen, nezadovoljen) sem.

δυσπαθέω sem nezadovoljen, sem nestrpen πρός τι ali z εἰ.

δυσχεραίνω (δυσχερής) [aor. ἐδυσχέρᾱνα, fut. δυσχερανῶ] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (ἐπί) τινι, τό z inf. 2. ne odobravam, zametavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ἐν τοῖς λόγοις; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.

ἐπι-τῑμάω, ion. -έω 1. pozneje (po smrti) častim. 2. ion. prisojam, določam, τὴν ἀρχαίην δίκην potrdim. 3. prigovarjam, karam, grajam, očitam, sem nezadovoljen τινί, τινί τι, zapretim NT.

μέμφομαι med. [fut. μέμψομαι, aor. ἐμεμψάμην in (z istim pomenom) ἐμέμφθην, adi. verb. μεμπτός] grajam, τί τινος kaj na kom, karam, zmerjam, očitam τινί τι, τινί, ὅτι; ne odobravam, pritožujem se, tožim, jezim se nad kom, τινός, τινί, τινὰ εἴς τι; τινί τι zamerim komu kaj; nezadovoljen sem.

μεμψί-μοιρος 2 (μέμφομαι, μοῖρα) čemeren, nezadovoljen.

ὄνομαι dep. ep. ion. [Et. lat. noto, are, nota. – Obl. 2 sg. ὄνοσαι, opt. ὄνοιτο, imper. ὄνοσο, fut. ὀνόσομαι, aor. ὠνοσάμην, ὠνάμην in ὠνόσθην, ep. οὔνομαι, fut. ὀνόσσομαι, aor. ὀνοσ(σ)άμην]. 1. grajam, zasramujem, sramotim; psujem, zmerjam, zaničujem, preziram τί, τινά, zametam zaradi česa τινός. 2. nezadovoljen sem s čim, pritožujem se črez kaj τινός, ὅτι; οὐδ' ὧς σε ἔολπα ὀνόσσεσθαι κακότητος a tudi tako, upam, se ne boš pritoževal zaradi (premajhne) nesreče.

вид m

1. pogled, razgled; videz, zunanjost; prizor; slika;
недовольный в. nezadovoljen obraz;
непринуждённый в. neprisiljeno obnašanje;
вид на жительство (zast.) osebna izkaznica;
открытки с видами razglednice;
я представил это дело во всех его видах osvetlil sem to zadevo z vseh strani;
гора в виде пирамиды gora v obliki piramide;
на вид na oko;
для вида na videz, za oči;
в. на реку razgled na reko;
у всех на виду vsem na očeh;
он на виду у полиции on je pod policijskim nadzorstvom;
потерять из виду izgubiti iz oči;
упустить из виду pozabiti na kaj;
в виду его неспособности zaradi njegove nesposobnosti;
в виде kakor da;
в виде процентов kot obresti;
под видом торговца kot trgovec, s trgovskega stališča;
под видом дружбы ko da je prijatelj;
делать вид pretvarjati se;
иметь свой виды imeti svoje namene (načrte);
никаких видов на успех nobenega upanja na uspeh;
иметь в виду upoštevati; imeti namen;
у него в виду большое наследство računana veliko dediščino;
в пьяном виде v pijanem stanju;
ни под каким видом nikakor ne;
у него хороший вид je zdravih lic;
имеет вид больного videti je bolan;
ей на вид 60 лет videti je stara 60 let;
в видах z namenom, zaradi;
в видах общей пользы v splošno korist;

2. oblika, način; zvrst, vrsta; (glagolski) vid