Franja

prométen du trafic, de la circulation, de(s) communication(s), de(s) transport(s), fréquenté, animé

prometna cesta voie ženski spol de communication
prometne konice heures ženski spol množine de pointe (ali de trafic intense)
prometna kontrola contrôle moški spol de la circulation
prometna mreža réseau moški spol de communications
prometna nesreča accident moški spol de la circulation (ali de la route)
prometna policija police routière (ali de la route)
prometni predpisi code moški spol de la route
prometno sredstvo moyen moški spol de transport
prometno vozlišče nœud moški spol de communication
prometni zastoj encombrement moški spol, embouteillage moški spol (de véhicules)
prometna žila artère ženski spol, axe routier

prométen du trafic, de la circulation, de(s) communication(s), de(s) transport(s), fréquenté, animé

prometna cesta voie ženski spol de communication
prometne konice heures ženski spol množine de pointe (ali de trafic intense)
prometna kontrola contrôle moški spol de la circulation
prometna mreža réseau moški spol de communications
prometna nesreča accident moški spol de la circulation (ali de la route)
prometna policija police routière (ali de la route)
prometni predpisi code moški spol de la route
prometno sredstvo moyen moški spol de transport
prometno vozlišče nœud moški spol de communication
prometni zastoj encombrement moški spol, embouteillage moški spol (de véhicules)
prometna žila artère ženski spol, axe routier

prométen (-tna -o) adj. del traffico, della circolazione; stradale, veicolare; con molto traffico, movimentato:
prometna nesreča incidente stradale
prometna policija polizia stradale, stradale
prometna pot arteria stradale
prometni zastoj intasamento, ingorgo, blocco del traffico
prometni otok salvagente, banchina spartitraffico; isola pedonale, isola salvagente
prometni pas corsia
prometni policist agente della (polizia) stradale
prometni stožec cinesino stradale
prometni znak segnale stradale
avt. prometno dovoljenje permesso di circolazione
hrupna in prometna ulica strada rumorosa e con molto traffico

prométen de tráfico

zelo prometna cesta carretera f de mucho tránsito (ali de intenso tráfico)
prometne konice horas f pl punta, horas de tráfico intenso
prometna kontrola control m de la circulación
prometna luč semáforo m, luz f de señalización
prometna mreža red f de comunicaciones
prometni obvoz desviación f de la circulación
prometna nesreča accidente m de la circulación
prometna ovira obstáculo m de la circulación
prometna policija (patrulja) policía f (patrulla f) de tráfico
prometni predpisi reglamento m de la circulación (ali del tráfico)
prometno sredstvo medio m de transporte
prometne razmere condiciones f pl del tráfico
prometna tabla indicador m de ruta
prometni znak señal f de tráfico, disco m de señales (para el tráfico)
prometna varnost seguridad f del tráfico (ali de la circulación)
prometno vozlišče nudo m de comunicaciones
prometna zapora interrupción f (ali suspensión f) del tráfico (ali de la circulación)
prometni zastoj embotellamiento m; congestión f del tráfico
prometna žila arteria f (de tráfico)

prometna samostalnik
1. neformalno (prometno dovoljenje) ▸ forgalmi
Res so bile prve policistove besede: "Prometno in vozniško, prosim." ▸ A rendőr első szavai tényleg ezek voltak: „Jogosítványt és forgalmit kérek”.

2. neformalno (prometna nesreča) ▸ közlekedési baleset
Avto ni več v moji lasti, ker sem imel prometno in ga prodal. ▸ Az autó már nincs a tulajdonomban, ugyanis volt egy közlekedési balesetem, és eladtam.

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

reaktor moški spol (-ja …) jedrski: der Reaktor, Kernreaktor (fuzijski Fusionsreaktor, Kernfusionsreaktor, grafitni Graphitreaktor, oplodni Brutreaktor, der Brüter, raziskovalni Forschungsreaktor, s pregreto paro Heißdampfreaktor, težkovodni Schwerwasserreaktor, tlačnovodni Druckwasserreaktor, vrelni/z vrelo vodo Siedewasserreaktor), der Atommeiler
… reaktora Reaktor-
(hladilo das Reaktorkühlmittel, jedro der Reaktorkern, varnost die Reaktorsicherheit)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall

rudnišk|i (-a, -o) Bergwerks-, Gruben- (požar der Grubenbrand, lokomotiva die Grubenlokomotive, nesreča das Grubenunglück)

rúdniški mine(-); pit(-)

rúdniška nesreča mine disaster
rúdniška jalovina burrow
rúdniški paznik mine overseer, mine-captain
rúdniški rov mine level
rúdniški (jamski) les pit props
rúdniška voda pit water
rúdniška železnica pit railway
rúdniško obratovanje mining, underground working
rúdniška eksplozija colliery explosion
rúdniški jašek mine (ali pit) shaft
rúdniški požar mine fire
rúdniški eksplozivni plin firedamp, mine gas

sam² (-a, -o)

1. (brez drugih) allein

2. (osamljen) allein, einsam
sam samcat mutterseelenallein

3. (neporočen, brez družine) [alleinstehend] allein stehend, allein
|
figurativno nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
| ➞ → s^amo

sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
jaz sam moi-même
mi sami nous-mêmes
sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
iz same radovednosti par pure curiosité
sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

sam po sebi, sam zase por sí solo
čisto sam a solas
samo po sebi en sí, de sí, por sí
na samem a solas, sin testigos, privadamente
jaz sam yo mismo
meni samemu a mí mismo
mi sami nosotros mismos
v sami srajci en mangas de camisa
sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
biti sam (brez spremstva) estar solo
govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo

smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
smŕtna groza horrors pl of death
smŕtno hropenje death rattle
smŕtna kazen capital sentence, death penalty
smŕtne muke pangs pl of death
smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
smŕtno oznanilo notice of death, obituary
smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
smŕtna postelja deathbed
smŕtni primer death, casualty
smŕtna rana mortal wound
smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
smŕten strah mortal fear
smŕtni sovražnik deadly enemy
smŕtno sovraštvo deadly hatred
smŕtni udarec death-blow
smŕtna ura hour of death
smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger

snežni plaz moški spol die Schneelawine; s strehe: Dachlawine
nevarnost snežnih plazov die Lawinengefahr
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

2. accompagnare (tudi ekst.):
spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

strahovít (-a -o) adj.

1. terribile, pauroso:
strahovita nesreča un incidente pauroso

2. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, tremendo; formidabile:
strahovita vročina un caldo terribile

stréti (strèm) perf.

1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

2. pren. spezzare, annientare:
streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

4. agr. scotolare (il lino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
pren. streti okove spezzare le catene
pren. streti trd oreh rompere un osso duro
pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.