Franja

Zadetki iskanja

  • prométen du trafic, de la circulation, de(s) communication(s), de(s) transport(s), fréquenté, animé

    prometna cesta voie ženski spol de communication
    prometne konice heures ženski spol množine de pointe (ali de trafic intense)
    prometna kontrola contrôle moški spol de la circulation
    prometna mreža réseau moški spol de communications
    prometna nesreča accident moški spol de la circulation (ali de la route)
    prometna policija police routière (ali de la route)
    prometni predpisi code moški spol de la route
    prometno sredstvo moyen moški spol de transport
    prometno vozlišče nœud moški spol de communication
    prometni zastoj encombrement moški spol, embouteillage moški spol (de véhicules)
    prometna žila artère ženski spol, axe routier
  • prométen du trafic, de la circulation, de(s) communication(s), de(s) transport(s), fréquenté, animé

    prometna cesta voie ženski spol de communication
    prometne konice heures ženski spol množine de pointe (ali de trafic intense)
    prometna kontrola contrôle moški spol de la circulation
    prometna mreža réseau moški spol de communications
    prometna nesreča accident moški spol de la circulation (ali de la route)
    prometna policija police routière (ali de la route)
    prometni predpisi code moški spol de la route
    prometno sredstvo moyen moški spol de transport
    prometno vozlišče nœud moški spol de communication
    prometni zastoj encombrement moški spol, embouteillage moški spol (de véhicules)
    prometna žila artère ženski spol, axe routier
  • prométen (-tna -o) adj. del traffico, della circolazione; stradale, veicolare; con molto traffico, movimentato:
    prometna nesreča incidente stradale
    prometna policija polizia stradale, stradale
    prometna pot arteria stradale
    prometni zastoj intasamento, ingorgo, blocco del traffico
    prometni otok salvagente, banchina spartitraffico; isola pedonale, isola salvagente
    prometni pas corsia
    prometni policist agente della (polizia) stradale
    prometni stožec cinesino stradale
    prometni znak segnale stradale
    avt. prometno dovoljenje permesso di circolazione
    hrupna in prometna ulica strada rumorosa e con molto traffico
  • prométen de tráfico

    zelo prometna cesta carretera f de mucho tránsito (ali de intenso tráfico)
    prometne konice horas f pl punta, horas de tráfico intenso
    prometna kontrola control m de la circulación
    prometna luč semáforo m, luz f de señalización
    prometna mreža red f de comunicaciones
    prometni obvoz desviación f de la circulación
    prometna nesreča accidente m de la circulación
    prometna ovira obstáculo m de la circulación
    prometna policija (patrulja) policía f (patrulla f) de tráfico
    prometni predpisi reglamento m de la circulación (ali del tráfico)
    prometno sredstvo medio m de transporte
    prometne razmere condiciones f pl del tráfico
    prometna tabla indicador m de ruta
    prometni znak señal f de tráfico, disco m de señales (para el tráfico)
    prometna varnost seguridad f del tráfico (ali de la circulación)
    prometno vozlišče nudo m de comunicaciones
    prometna zapora interrupción f (ali suspensión f) del tráfico (ali de la circulación)
    prometni zastoj embotellamiento m; congestión f del tráfico
    prometna žila arteria f (de tráfico)
  • prometna samostalnik
    1. neformalno (prometno dovoljenje) ▸ forgalmi
    Res so bile prve policistove besede: "Prometno in vozniško, prosim." ▸ A rendőr első szavai tényleg ezek voltak: „Jogosítványt és forgalmit kérek”.

    2. neformalno (prometna nesreča) ▸ közlekedési baleset
    Avto ni več v moji lasti, ker sem imel prometno in ga prodal. ▸ Az autó már nincs a tulajdonomban, ugyanis volt egy közlekedési balesetem, és eladtam.
  • pusti|ti1 (-m) puščati

    1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
    pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
    pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
    pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
    pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
    pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
    pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
    pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
    pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
    pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
    ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
    pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
    pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
    pustiti odteči abtropfen lassen
    pustiti prazno okence: aussparen
    pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
    pustiti prevreti (etwas) vergären
    pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
    pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
    pustiti uležati ablagern lassen
    pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
    pustiti vreti kochenlassen
    pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
    ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
    ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
    ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
    ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
    ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
    ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
    pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
    pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
    pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
    pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
    pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

    2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

    3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
    pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
    pustiti na sebi plašč: anbehalten
    pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
    pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
    pustiti vklopljeno anlassen

    4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
    pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
    priti (jemanden) kommen lassen
    narediti machen lassen

    5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)
  • reaktor moški spol (-ja …) jedrski: der Reaktor, Kernreaktor (fuzijski Fusionsreaktor, Kernfusionsreaktor, grafitni Graphitreaktor, oplodni Brutreaktor, der Brüter, raziskovalni Forschungsreaktor, s pregreto paro Heißdampfreaktor, težkovodni Schwerwasserreaktor, tlačnovodni Druckwasserreaktor, vrelni/z vrelo vodo Siedewasserreaktor), der Atommeiler
    … reaktora Reaktor-
    (hladilo das Reaktorkühlmittel, jedro der Reaktorkern, varnost die Reaktorsicherheit)
    nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
  • rudnišk|i (-a, -o) Bergwerks-, Gruben- (požar der Grubenbrand, lokomotiva die Grubenlokomotive, nesreča das Grubenunglück)
  • rúdniški mine(-); pit(-)

    rúdniška nesreča mine disaster
    rúdniška jalovina burrow
    rúdniški paznik mine overseer, mine-captain
    rúdniški rov mine level
    rúdniški (jamski) les pit props
    rúdniška voda pit water
    rúdniška železnica pit railway
    rúdniško obratovanje mining, underground working
    rúdniška eksplozija colliery explosion
    rúdniški jašek mine (ali pit) shaft
    rúdniški požar mine fire
    rúdniški eksplozivni plin firedamp, mine gas
  • sam2 (-a, -o)

    1. (brez drugih) allein

    2. (osamljen) allein, einsam
    sam samcat mutterseelenallein

    3. (neporočen, brez družine) [alleinstehend] allein stehend, allein
    |
    figurativno nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
    | ➞ → samo
  • sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

    čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
    jaz sam moi-même
    mi sami nous-mêmes
    sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
    sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
    biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
    pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
    sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
    iz same radovednosti par pure curiosité
    sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
    imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
    sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
    to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
    nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso
  • sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

    sam po sebi, sam zase por sí solo
    čisto sam a solas
    samo po sebi en sí, de sí, por sí
    na samem a solas, sin testigos, privadamente
    jaz sam yo mismo
    meni samemu a mí mismo
    mi sami nosotros mismos
    v sami srajci en mangas de camisa
    sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
    to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
    biti sam (brez spremstva) estar solo
    govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
    nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo
  • smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

    smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
    smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
    sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
    smŕtna groza horrors pl of death
    smŕtno hropenje death rattle
    smŕtna kazen capital sentence, death penalty
    smŕtne muke pangs pl of death
    smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
    smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
    smŕtno oznanilo notice of death, obituary
    smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
    smŕtna postelja deathbed
    smŕtni primer death, casualty
    smŕtna rana mortal wound
    smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
    smŕten strah mortal fear
    smŕtni sovražnik deadly enemy
    smŕtno sovraštvo deadly hatred
    smŕtni udarec death-blow
    smŕtna ura hour of death
    smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
    biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger
  • snežni plaz moški spol die Schneelawine; s strehe: Dachlawine
    nevarnost snežnih plazov die Lawinengefahr
    nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
    gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

    1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
    spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

    2. accompagnare (tudi ekst.):
    spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
    ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

    3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
    spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
    vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
    nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
    spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • strahovít (-a -o) adj.

    1. terribile, pauroso:
    strahovita nesreča un incidente pauroso

    2. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, tremendo; formidabile:
    strahovita vročina un caldo terribile
  • stréti (strèm) perf.

    1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
    streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

    2. pren. spezzare, annientare:
    streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

    3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
    bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

    4. agr. scotolare (il lino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
    pren. streti okove spezzare le catene
    pren. streti trd oreh rompere un osso duro
    pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
    streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.