Franja

ghinión -oáne n smola, nesreča

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)

guaio m (pl. -ai)

1. nesreča, nezgoda:
trovarsi in un brutto guaio biti v hudi kaši
andare in cerca di guai pren. iskati nesrečo

2. sitnost, neprijetnost:
ho avuto un sacco di guai imel sem kopico sitnosti

hâl hála m (t. hal, ar.) dial.
1. stanje, položaj, razmere
2. slabo stanje, neprijetnost, nezgoda, nesreča

Heimsuchung, die, huda preizkušnja, nesreča, gorje; Religion obiskovanje

hèlāč -áća m (t. helâk, ar.) nesreča, poguba: helač učiniti uničiti: mi ćemo ovako srcem biti s partizanima, a oni neka ozgo grme svojim granatama, pa makar i nas dvojica u helač otišli

hoodoo [hú:du:]

1. samostalnik
urok
pogovorno zlohoten človek, nesreča, smola

2. prehodni glagol
uročiti; onesrečiti

iattura f redko nesreča, propad

iēlla f srednjeital. nesreča, smola

iettatura f

1. urok

2. ekst. nesreča, smola

ill³ [il] samostalnik
zlo, zloba; škoda, nesreča; pokvarjenost
množina tegobe, nesreče

for good or ill v sreči in nesreči
the ills that flesh is heir to življenjske tegobe

ill fortune [ílfɔ́:čən] samostalnik
nesreča, zla sreča

ill-luck [íllʌ́k] samostalnik
nesreča
pogovorno smola

incidént

I. -ă (-ţi, -te) -e

1. lingv. vrinjen
□ propoziţie incidentă vrinjeni stavek

2. mat. vpaden

II. -e n

1. nezgoda, nesreča

2. incident, neprijeten dogodek, zaplet

3. izgred

4. spor

5. jur. ugovor

incidēnte

A) agg.

1. mat. vpaden:
angolo incidente vpadni kot

2. fiz.
raggio incidente vpadni žarek

3.
proposizione incidente jezik vrinjeni stavek

B) m

1. dogodek, pripetljaj

2. nezgoda, nesreča:
incidente stradale prometna nesreča
incidente di percorso pren. nepričakovana zapreka

3. incident, zaplet; spodrsljaj; spor:
un incidente diplomatico diplomatski zapletljaj

4. pravo ugovor:
sollevare un incidente podati ugovor

in-commodus 3, adv. -ē „neprimeren“

1. neugoden, neprimeren, nepriležen, nepriličen, nepriročen, odročen, nadležen, siten, zoprn, neprijeten: Pl., Ter., N. idr.; pogosto litota: non incommoda aestate statio C. prijetno, non incommodum videtur non praeterire Hannibalem N. zdi se prikladno, primerno, umestno … ; samo zase: onus grave et incommodum Ci., opes eum in rebus incommodissimis sublevant Ci., i. ac difficile bellum L., i. valetudo Cu.; adv.: incommode dicere Varr., accidere C., venire Ci. ob nepravem (neugodnem) času, quod ipsā iactatione incommodius fit Sen. ph., incommodissime navigare Ci. ob zelo neugodnem času. Subst. incommodum -ī, n neugodnost, neprimernost, neprijetnost, nepriličnost, težava: locus plus habet adiumenti quam incommodi L.; pogosto = težava, hiba, škoda, nesreča, neprilika, nezgoda: Corn., Plin., Sen. ph., te commoveri incommodo valetudinis tuae Ci., incommoda patriae lugere Ci., amicorum pericula aut incommoda N., magna incommoda sociorum Ci., meorum laborum atque incommodorum participes Ci., tametsi multis incommodis adfectus (adflictus) est Ci. čeprav ga je doletelo (zadelo) dosti neprilik (nadlog), incommodi nihil ceperunt (acceperunt) Ci.; toda: incommodum alicui ferre (importare, dare) Ci. ali afferre C. prizade(ja)ti, povzročiti, accidit repentinum incommodum C. poraz.

2. (o osebah) neprijazen, neznosen, nestrpen, nadležen: Pl., L., Eutr., non incommodā voce L. prav prijazno, pater incommodus est amanti filio Ci., incommodus ac molestus videri tibi potest Cu.

infelicidad ženski spol nesreča, bednost

infelicità f

1. nesreča

2. neprimernost

īnfēlīcitās -ātis, f (īnfēlīx)

1. neplodnost, nerodovitnost: nostra ... tempora damnamus huius infelicitatis, ut nunc demum nihil crescat Q.

2. nesrečni položaj, nesrečnost, nesreča, beda: Sen. ph., Fl., omnem infelicitatem in dolore ponunt (Epicurei) Ci., sit hoc infelicitatis tuae Ci., eius in liberis inf. L. haruspicum Ci.

infelicity [infilísiti] samostalnik
nesrečnost, nesreča, neumestnost, neprikladnost