Franja

sùpārnīk m
1. nasprotnik: svugdje vidi -e i zavidljivce
2. tekmec, rival: iako suparnik u umjetničkom stvaranju, bio mu je najbolji prijatelj

vrăjmáş

I. -ă (-i, -e) adj.

1. sovražen

2. nenaklonjen

II. -i m sovražnik, nasprotnik

Widersacher, der, (-s, -) zoprnik; nasprotnik

недруг m sovražnik; nasprotnik

не́друг -а ч., nasprótnik -a m., sovrážnik -a m.

противник m nasprotnik; sovražnik

проти́вник -а ч., nasprótnik -a m.

супостат m (zast.) nasprotnik, sovražnik; (lj.) razbojnik

супротивник m (zast.) nasprotnik, sovražnik

супроти́вник -а ч., nasprótnik -a m.

acceptiō -ōnis, f (accipere)

1. (s)prejem, (s)prejetje (naspr. deditio, donatio): neque deditionem neque donationem sine acceptione intellegi posse Ci., acc. frumenti S., medic. zauživanje: lactis Th. Prisc.

2. pren.
a) vzetje, (s)prejetje: acceptiones sacrorum Arn. (s)prejete žrtve, pa tudi = "(s)prejetje skrivnostnih naukov" = uvedba v misterije, razodetje misterijev: Arn.
b) fil. ( = λῆμμα) podmena, trditev, na katero je pristal tudi nasprotnik: Ap., M.
c) čislanje, upoštevanje: pozni Icti., personae, personarum Eccl.

Alkoholgegner, der, nasprotnik alkohola

anticattōlico

A) agg. (m pl. -ci) protikatoliški

B) m (f -ca, m pl. -ci) nasprotnik katolištva

antichrétien, ne [-kretjɛ̃, ɛn] adjectif protikrščanski; masculin nasprotnik krščanstva

anticlérical, e, aux [-klerikal, ko] adjectif protiklerikalen; masculin nasprotnik duhovščine

antidemocratico

A) agg. (m pl. -ci) protidemokratičen

B) m nasprotnik demokracije

antifasciste [-fasist] adjectif nasproten fašizmu; masculin nasprotnik fašizma, antifašist

antimilitariste [-rist] masculin nasprotnik vojen in oboroževanja

antimonarchiste [-šist] masculin nasprotnik monarhije

antiparlementaire [-rləmɑ̃tɛr] adjectif nasproten parlamentarnemu režimu; masculin nasprotnik parlamentarnega režima