Franja

kȍntrāran -rna -o (lat. contrarius) kontraren, nasproten

kòntrastan -tna -o kontrasten, nasproten: -e boje; -a sredstva

máni neskl. prid. (t. mâni, ar.) zavisten, nevoščljiv, nasproten: biti mani; niko njima nije mani; već su meni jaranice mani što ja nosim mrki fes

nasùprotan -tna -o nasproten: nasuprotan vjetar

negatív

I. -e n negativ

II. -ă (-i, -e) adj.

1. negativen

2. nikalen

3. nasproten

4. odklonilen

negativo

A) agg.

1. nikalen, negativen

2. negativen; nasproten; neugoden, slab:
effetto negativo negativen, nasproten učinek

3. prepovedovalen

4. mat., fiz. negativen

5. foto negativen

B) m foto negativ

nepòćudan -dna -o
1. nenaklonjen, nasproten: prema sinovoj ženidbi
2. nezaželen: nepoćudan stranac
3. nevšečen: učinjena šteta ili drugo što -o

òbratan -tna -o
1. obraten: odgovoriti -om poštom s prvo pošto
2. nasproten: pogledati u -om pravcu; u -om slučaju; baš -o

òbr̄nut -a -o
1. obrnjen
2. nasproten: u -om odnosu

obverse [ɔ́bvə:s]

1. pridevnik (obversely prislov)
obrnjen (proti gledalcu)
figurativno nasproten
botanika zožen (na spodnjem koncu)

2. samostalnik
glava (novca), lična stran
figurativno nasprotje

òporben -a -o zastar. nasproten: -i narod narod, ljudstvo, ki je v opoziciji

opponent [əpóunənt]

1. pridevnik
nasproten, nasprotovalen (to)

2. samostalnik
oponent, nasprotnik, -nica

opposant, e [-zɑ̃, t] adjectif nasprotujoč, nasproten; masculin nasprotnik, oponent, opozicionalec, član opozicije

les opposants au régime nasprotniki režima

opposé, e [ɔpɔze] adjectif nasproti ležeč ali postavljen, nasproten; masculin nasprotje

angle masculin opposé protikot
opposé à quelque chose nasproten, nenaklonjen čemu
à l'opposé de nasprotno, v nasprotju z, za razliko od

opposed [əpóuzd] pridevnik
nasproten (to)
popolnoma različen, nezdružljiv

to be opposed to nasprotovati komu (čemu)

opposing [əpóuziŋ] pridevnik
nasproten, ki oporeka

opposite¹ [ɔ́pəzit] pridevnik (oppositely prislov)
nasproten (to)
različen

opposite number nasprotek, pendant
to be opposite to biti nasproti, biti popolnoma drugačen od, nasprotovati

opposto

A) agg.

1. nasproten:
diametralmente opposto popolnoma nasproten

2. postavljen:
ostacolo opposto alla realizzazione di qcs. ovira, ki ovira izvedbo česa

3. nasproti ležeč

B) m nasprotno, nasprotje:
all'opposto nasprotno

ȍprečan -čna -o (ijek., ek.) nasproten: naše su težnje -e

opús

I. -ă (-şi, -se) nasproten

II. -uri n nasprotje