Franja

расставлять, расставить razpostavljati, razpostaviti, razmeščati, razmestiti; narazen postavljati, narazen postaviti;
р. по квартирам razmestiti po stanovanjih (voj.)
р. ноги razkrečiti noge;
р. сети nastaviti mreže

расступаться, расступиться razmikati se, razmakniti se, stopiti narazen; razpokati, razpočiti se (zemlja); (zast.) radodaren posta(ja)ti

расторгать, расторгнуть narazen trgati, pretrgati (zakonsko zvezo); raztrgati;
р. договор razdreti pogodbo

antecapiō -ere -cēpī -ceptum (ante in capiō) (večkrat pisano narazen)

1. „prej vzeti“ = prej zasesti: uti locum castris antecaperet S., loco castris ante capto L., pontem Mosae fluminis anteceperat, Medos Pacorus ante ceperat T.

2. pren.
a) prevze(ma)ti komu kaj: cogitatum alterius Ap.; fil.: informatio rei animo antecepta Ci. = πρόληψις, pojem a priori.
b) prej (po)skrbeti, prej priskrbeti (priskrbovati), prej (po)rabiti, prej porabljati: multa antecapere, quae bello usui forent S., ea omnia luxu antecapere S., noctem, tempus a. S. najprej zase porabiti (porabljati).

antecurrō -ere (-) (-) teči pred kom ali čim, predtekati: Veneris stella... eum (solem) antecurrens Vitr.; pisano tudi narazen: stellae... ante currentes Vitr.

antequam, conj. (ali veznik) (pisano tudi narazen: ante quam; prim. postquam)

1. z ind. pr., pf. ali fut. II., če je stransko dejanje samo časovno določilo, pred katerim nastopa glavno dejanje = prej kakor, prej ko, preden: antequam de accusatione ipsa dico, de accusatorem spe pauca dicam Ci., a. opprimit lux,... erumpamus L., copiose Crassus, antequam nos in forum vēnimus, hanc sententiam defendit Ci., non ante veniam, quam recusaro Ci., de Carthagine vereri non ante desinam, quam illam excisam cognovero L.

2. s conj. pr., impf., pf. ali plpf. v potencialnem ali finalnem pomenu (pomen možnosti ali namere izvršitve) = preden, preden naj, preden bi: antequam veniat in Pontum, litteras mittet Ci., a. sententiam diceret, propinquitatem excusavit Ci., domesticum malum opprimit, a. prospicere potueris Ci., a. de meo adventu audire potuissent, in Macedoniam perrexi Ci.

3. elipt.: avarus erat? immo etiam a. locuples semper liberalissimus fuit Ci., nullum ante finem pugnae quam morientes fecerunt L. — Pesn. pleonastično prius... ante... quam: V. (Aen. IV, 24—27) ali prius... quam... ante: Pr.

Opomba: Poznejši zgodovinopisci rabijo konj. pogosto tudi takrat, kadar bi bil primeren indik.

arbre [arbr] masculin drevo; jambor; vreteno, os

arbre forestier, fruitier gozdno, sadno drevo
arbre nain pritlikavo drevo
arbre généalogique rodovnik
arbre de Noël božično drevo
(religion) l'arbre de la science du bien et du mal drevo spoznanja
arbre de commande, moteur pogonska gred
arbre de transmission transmisijska gred
abattre un arbre podreti, posekati drevo
les arbres lui cachent la forêt (figuré) od dreves ne vidi gozda
faire l'arbre fourchu postaviti se na glavo in noge narazen moleti
monter dans un arbre vzpenjati se na drevo
tel arbre, tel fruit (proverbe) jabolko ne pade dalečod drevesa

arietīnus 3 (ariēs)

1. ovnov(ski): testiculi Corn., Plin., cornu, ungula Plin., cornua Hyg. rogova ozvezdja Ovna.

2. ovnovi glavi podoben: cicer Col., Petr., Plin.; pren.: oraculum Gell. dvoumno (podoba, posneta po narazen stoječih ovnovih rogovih).

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

Breite, die, (-, -n) širina; in der Breite, in die Breite po širini, v širino; in aller Breite na široko; in die Breite gehen širiti se, iti narazen; in die Breite ziehen razvleči

contrādīcō -ere -dīxī (—) (iuxtapositio; pogosto se piše narazen) oporekati, prirekati, ugovarjati, prigovarjati: contradicentibus inimicis C., adversarii non audebunt contra dicere Ci.; z dat. personae ali rei (kakor v sl.): pater ei contradicit Q., c. legibus Q., iuveni Suet., solitum se etiam Thraseae contradicere T., cum … plures tantum sententiis aliorum contradicerent T.; v pass.: preces erant, sed quibus contradici non posset T., contradicitur alicui rei Dig.; s finalnim stavkom: ne Fabius solus ad bellum mitteretur, contradixit Aur.; za nikalnico s quin: nec contradici, quin … amicitia de integro reconcilietur L. niti (da) ni ugovarjanje tako, da bi vendar ne …

cūiusdammodī (iuxtapositio, bolje pisano narazen cuiusdam modi) nekakšen, nekak, nekako: si fissum c. fuerit in iecore Ci.

cūiusmodī (iuxtapositio, bolje pisano narazen cuius modi) kakšen? kak?: Ci. idr.

cūiusquemodī (iuxtapositio, bolje pisano narazen cuiusque modi) vsakršen, vsakovrsten, vsake vrste: c. voluptates Ci., tot homines c. Ci., non solum cives, sed c. hominum genus S.

curtain¹ [kə́:tn] samostalnik
zavesa, zastor, zagrinjalo
figurativno bariera, pregraja; konec (v gledališču)

behind the curtain na skrivnem
to draw a curtain over s.th. potegniti zastor preko česa; figurativno zaključiti pogovor o čem
to draw the curtains skup potegniti zastore
to draw back the curtains narazen potegniti zastore
to take the curtain priti pred zastor (po ploskanju)
to drop (ali ring down) the curtain končati kaj
to raise the curtain otvoriti, začeti, odpreti
iron curtain železna zavesa
to call before the curtain poklicati pred zastor
to take one's last curtain zadnjič nastopiti

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

déjoindre* [dežwɛ̃drə] verbe transitif razdružiti, razdreti

se déjoindre iti narazen

démantibuler [-tibüle] verbe transitif, familier razdreti, polomiti, razbiti

se démantibuler slabo funkcionirati; narazen iti
démantibuler des meubles polomiti pohištvo
cet appareil commence à se démantibuler ta naprava začenja slabo delovati

dénouer [denue] verbe transitif razvozlati; razplesti; razrešiti; napraviti konec (quelque chose čemu)

se dénouer razvozlati se; razviti se (otrok); narazen iti, ločiti se; poétique končati se, iziti se
dénouer un ruban razvozlati robec
dénouer la langue razvezati jezik

desdoblar razgrniti, razprostreti

desdoblarse narazen iti; razviti se