Franja

humain, e [ümɛ̃, ɛn] adjectif človeški, človečanski; človekoljuben, human; masculin človeška narava, moč

les humains (poétique) ljudje, smrtniki
plus qu'humain nadčloveški
le genre humain človeški rod
lettres féminin pluriel humaines humanistične vede oziroma študije
le respect humain bojazen pred javnim mnenjem, pred govorjenjem ljudi

hūmānitās -ātis, f (hūmānus)

1.
a) človečnost, človeška nrav, človeška narava, človeško čustvo, človeška dostojanstvenost: magna est vis humanitatis Ci., haec tacita lex humanitatis est Ci., humanitatis rationem habere Ci., nonne omnem humanitatem exuisses? Ci., natura certe (tibi) dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci. da se človeka čutiš, humanitas, ad quam homo effingitur Sen. ph.
b) meton. konkr. človeštvo, človeška družba: Ap., Min., Arn.

2. (= gr. φιλανϑρωπία) ljubezen do človeštva, človekoljubje, dobrohotnost, blagosrčnost, milosrčnost, prijaznost, vljudnost: hac, vestra humanitate me loqui patiamini! Ci., singulari humanitate et misericordia moveor Ci., sentio vos pro vestra humanitate vehementer esse commotos Ci., summa in aliquem humanitas Ci. ep., humanitatis putabat esse non plane exspoliare urbem Ci., in Miltiade erat cum summa humanitas tum mira communitas N., quem (Pharnabazum) … adeo sua cepit humanitate, ut … N., adversus minores h. Sen. ph., miserationis affectus, qui plane vocatur humanitas Lact.

3. (= gr. παιδεία) višja omika(nost), — olika(nost), — izobraženost, uglajenost, uglajeno (olikano) vedenje, rahlejši čut za spodobnost in dostojnost, izbran okus: artes, quae ad humanitatem pertinent ali quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci., audacius paulo de studiis humanitatis disputabo Ci., de studiis humanitatis ac litterarum loqui Ci., litterarum ac politioris humanitatis expers Ci., ille omni humanitate et virtute ornatus adulescens Ci., (orator) inops quidem humanitatis atque inurbanus Ci., ea multum ab humanitate discrepant Ci. so hudi prestopki zoper dostojnost, quod (Belgae) a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., captus adulescentis et humanitate et doctrina N., idque apud imperitos humanitas vocabatur, cum pars servitutis esset T.

humanité [ümanite] féminin človeštvo, človečanstvo; človeška narava; človekoljubje, sočutje; pluriel študij humanističnih ved; zadnji trije razredi francoskih gimnazij

faire ses humanités obiskovati klasično gimnazijo, študirati klasične jezike in literature

jovialidad ženski spol veselost, veseljaštvo, dobrovoljnost, vesela narava

jovialité [-lite] féminin veselost, vedrost, vesela narava, dobrovoljnost

Künstlernatur, die, umetniška narava

mortālitās -ātis, f (mortālis) umrljivost, od tod

1. minljivost: mollitiae Plin., omne, quod ortum est, mortalitas consequitur Ci.

2. meton.
a) časnost = začasnost, minljivost, časne (posvetne) reči, smrtnost, konec življenja, smrt (naspr. immortalitas): Q., Suet., Plin., mortalitatem explere T. slovo dati temu svetu, m. mariti intervenit Icti.
b) človeška slabost, človeška krhkost (prhkost), slaba, poltena človeška narava, poltenost: Sen. Ph. idr.

3. konkr. smrtniki, ljudje, človeštvo: Plin., Sen. ph., Iust., Suet., contra fortunam non satis cauta mortalitas est Cu.

Pferdenatur, die, konjska narava

reality [riǽliti] samostalnik
realnost, stvarnost, resničnost; bistvo, bitnost; vernost (opisa), naravno prikazovanje; dejstvo, fakt, resnica, prava narava (of česa)

in reality v resnici, dejansko, (za)res
the reality prava, resnična narava, stvarnost
to make one's dream a reality uresničiti svoj sen

ruminator [rú:mineitə] samostalnik
tuhtavec, razmišljevalec; razmišljevalna narava

sanguineness [sǽŋgwinnis] samostalnik
kot kri rdeča barva, rdečilo; živahnost, veselost, ognjevitost, vesela narava, vesel temperament; prepričanost, zaupanje

second nature [sékənd néičə] samostalnik
figurativno druga narava

it has become second nature with (ali to) him to mu je postala druga narava, to mu je prešlo v meso in kri

seditiousness [sidíšəsnis] samostalnik
uporna narava ali značaj; upornost, puntarstvo

self množina selves [self, selvz]

1. samostalnik
sam (poedinec); svoja osebnost, jaz; prava narava; osebne koristi, egoizem, sebičnost, samoljubje
filozofija jaz, subjekt
biologija enobarvna cvetlica (žival)

my humble self, my poor self moja malenkost
my former (better) self moj prejšnji (boljši) jaz
his own self, his very self njegov lastni jaz
his second self njegov drugi jaz; njegov intimen prijatelj; njegova desna roka
your good selves trgovina vaša spoštovana firma
our noble selves hudomušno mi
knowledge of self poznavanje samega sebe
pity's self poosebljeno usmiljenje
a study of the self študija o jazu
he cares for nothing but self on se briga le za svoj lastni jaz
he has no other guide but self nima drugega vodnika kot svoje samoljubje
self do, self have kakor si boš postlal, tako boš spal
to refer everything to self vse nase, v svojo korist obračati
self is a bad guide to happiness sebičnost je slab vodnik k sreči

2. pridevnik
enoten, brez primesi, naraven (barva)
arhaično isti

a self trimming pozamenterija iz istega (enotnega) materiala

3. zaimek
sam

a cheque drawn to self nase izstavljen ček
a ticket admitting self and friend vstopnica za sebe in za prijatelja

slavénstvo s, slovénstvo s slovanstvo, narava Slovanov

slovénstvo s
1. slovenstvo
2. slovanstvo, slovanska narava

soapiness [sóupinis] samostalnik
sladkava (osladna, maziljena) narava

sportsman množina sportsmen [spɔ́:tsmən] samostalnik
športnik, ljubitelj športa; lovec, ribič
figurativno viteška oseba, ki hoče biti poštena tudi do svojega nasprotnika, fair oseba; ljubitelj konjskih dirk; dober (tvegav) igralec, igralska narava

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

teandria f relig. bogočloveška narava Kristusa