Franja

taradiddle [tǽrədidl]

1. samostalnik
pogovorno laž, izmišljotina; bahanje, širokoustenje, čenčanje; bahač; čenča

2. neprehodni glagol
bahati se, širokoustiti se
prehodni glagol
nalagáti (koga), natvesti (komu kaj)

tòvariti -īm
I.
1. nakladati: tovariti robu na kola, na ladu
2. natovarjati: tovariti konja, kola, ladu, brod, drva u vagon; tovariti vagon
3. nalagati: tovariti teško breme na koga, porezu na narod; neki učitelji previše toga tovare na malu glavu djeteta preobremenjujejo
4. valiti: ti sve na nas tovariš
5. ekspr. vleci koga za nos, norcevati se iz koga: tovariti koga; zar ne vidite kako vas tovare
II. tovariti se
1. nakladati si: stojim tu i tovarim se grijesima
2. norcevati se drug iz drugega: ako se cifte ne svadaju, a oni se zadijevaju ili tovare uzajamno

túrati tȗrām
I.
1. riniti: turati kola, što pred sobom
2. tlačiti: turati što u džepove
3. dajati, devati, nalagati: turati drva u peć
4. vtikati: svugdje turati svoj nos
II. turati se riniti se

ukamaćívati -màćujēm nalagati, dajati na obresti

ušárati ùšārām
1. pisano pobarvati
2. ekspr. nalagati, nafarbati

vorlügen jemandem etwas natvesti (komu kaj), nalagati (koga, da je ...)

zusammenlügen nalagati

ванта́жити -жу недок., nakládati -am nedov., tovóriti -im nedov., nalágati -am nedov.

взваливать, взвалить (z)valiti na kaj, na koga, nalagati, naložiti na kaj, naprtiti

возлагать, возложить polagati, položiti, nalagati, naložiti;
на него возлагают большие надежды vanj stavijo največje upe;
в. ответственность на кого delati koga odgovornega

задава́ти -даю́ недок., nalágati -am nedov.

задавать, задать dajati, dati, zada(ja)ti, nalagati, naložiti (delo);
з. вопрос zastaviti vprašanje;
з. корм pokladati krmo;
з. стрекача (стречка, тягу, лататы) pobrisati jo;
з. перцу dati popra komu;

заставлять, заставить

1. (pri)siliti, pripravljati do česa, pripraviti do česa; nalagati, naložiti (delo); priganjati, nagnati;
з. бежать pognati v beg;
з. ужаснуться zbujati grozo;

2. zastavljati, zastaviti kaj s čim, zašariti, zagraditi

метать, метнуть¹ metati, vreči; razmeta(va)ti; nalagati; (s)kotiti;
м. громы и молнии pokati od jeze;
м. жребий žrebati;
м. банк držati banko (pri igri);
м. петли gumbnice obšivati;

набреха́ти -решу́ док., nalagáti -lážem dov.

наваливать, навалить navaljevati, navaliti na koga kaj, nalagati, naložiti (na kup), (na)kopičiti;
н. на телегу nalagati na voz;
н. на кого работу naprtiti delo komu;
навалило на улице снегу snega se je nakopičilo na ulici;

наклада́ти -да́ю недок., nalágati -am nedov.

накладывать, наложить² nalagati, naložiti; napolniti;
н. печать zaznamovati, zapečatiti

налагать, наложить nalagati, naložiti, polagati, položiti;
н. штраф kaznovati z denarno globo;
н. запрёт на нмущество zapleniti premoženje;
н. на себя руку vzeti si življenje;
н. кому (vulg.) naložiti jih komu

налгать nalagati;
н. на кого očrniti koga