Franja

payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača

pláčati pagar; remunerar; gratificar ; (račun) saldar

natakar, plačati! ¡(camarero,) la nota, por favor!; ¿quiere cobrar?
plačati ob dostavi, dobavi pagar a la entrega
naknadno plačati pagar posteriormente
vnaprej plačati pagar por anticipado (ali por adelantado)
plačati (dolg) z delom pagar trabajando
dati se plačati hacerse pagar
plačati v gotovini (v obrokih) pagar al contado (a plazos)
premalo (preveč) plačati pagar de menos (demasiado ali en exceso)
to mi boš plačal! ¡me la(s) pagarás (todas juntas)!
drago plačati (fig) pagar caro

plačil|o¹ srednji spol (-a …) die Zahlung, die Leistung; česa: die Bezahlung (von), davkov, prispevkov ipd.: die Entrichtung, dolga, obrokov: die Tilgung; (delno Teilzahlung, Teilleistung, denarno Geldzahlung, Geldleistung, gotovinsko Barzahlung, naknadno Nachentrichtung, Nachhineinzahlung, obročno Ratenzahlung, Abzahlung, odškodnine Entschädigungszahlung, prenizko Minderleistung, s čekom Scheckzahlung, preživnine Unterhaltszahlung, z menico Wechselzahlung, na račun Akontozahlung, [Vorschußzahlung] Vorschusszahlung, reparacij Reparationszahlung, v inozemstvo Auslandszahlung, terminsko Terminzahlung, vnaprejšnje Vorausleistung)
ostanek za plačilo die Restzahlung
rok za plačilo der Einzahlungstermin
popust za gotovinsko plačilo der / das Kassenskonto
izvesti/izvajati plačilo Zahlung leisten
odložiti plačilo stunden
odložitev plačila das Stillhalten
zapasti v plačilo verfallen, fällig werden
… plačila Zahlungs-
(ustavitev die Zahlungseinstellung, kraj der Zahlungsort, način die Zahlungsweise, odlog der Zahlungsaufschub, prejemnik der Zahlungsempfänger, prejem der Zahlungseingang, rok die Zahlungsfrist)
oprostitev plačila die Befreiung
(davkov Steuerbefreiung, pristojbin Gebührenbefreieung, šolnine Schulgeldbefreiung)
potrdilo o plačilu der Zahlungsbeleg, blagajniško: der Kassenzettel
zaradi plačila zahlungshalber
zamuda pri plačilu der Zahlungsverzug, der Zahlungsrückstand
| ➞ → odpravnina

podpi|sati (-šem) podpisovati unterzeichnen, unterfertigen (naknadno nachzeichnen), unterschreiben, eine Unterschrift leisten, seine Unterschrift geben

popravil|o srednji spol (-a …) die Reparatur (malo Kleinreparatur, avtomobila Autoreparatur); obleke, besedila: die Ausbesserung; (vzdrževanje) die Instandsetzung, Instandhaltung
naknadno popravilo die Nachbesserung
popravila množina Reparaturarbeiten množina, Instandsetzungsarbeiten množina
delavnica za popravila das Ausbesserungswerk, za popravila oblek: die Änderungsschneiderei
potreben popravila ausbesserungsbedürftig, reparaturbedürftig, erneuerungsbedürftig
vreden popravila ausbesserungswürdig
stroški popravila Reparaturkosten množina

posdata ženski spol pripis

poner una posdata napisati pripis
de posdata naknadno, potem, pozneje

posterioridad ženski spol poznejšnost, zadnjost, zadobnost, zanamstvo

con posterioridad naknadno, pozneje
posterioridad de fecha poznejši datum

pozneje später; nachher, hinterher; (naknadno) nachträglich
5/20 let pozneje 5/20 Jahre danach/später/nachher
čim pozneje spätestmöglich
ne pozneje kot nicht später als, allerspätestens (am 5./um 5 Uhr)
nach- (naročiti nachbestellen, praznovati nachfeiern, napisati nachschreiben, priti nachkommen, zgraditi nachbauen)
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

second, e [s(ə)gɔ̃, d] adjectif drugi; masculin drugo nadstropje; marine prvi častnik; pomočnik, pomagač; sekundant

en second na drugem mestu, pod poveljstvom koga drugega
chapitre masculin second drugo poglavje
seconde commande féminin naknadno naročilo
de seconde main iz druge roke, posredno
sans second, e brez enakega, enake; ki mu ni enakega, ki ji ni enake
capitaine masculin en second prvi častnik za kapitanom trgovske ladje
acheter quelque chose de seconde main kupiti kaj komisijsko, v komisijski trgovini, od posrednika
être dans un état second biti v anormalnem stanju
savoir une nouvelle de seconde main zvedeti novico ne iz prvih virov
l'habitude est une seconde nature (proverbe) stara navada železna srajca

subsequent [sʌ́bsikwent] pridevnik (subsequently prislov)
poznejši, kasnejši, naknaden, naslednji, sledeč

subsequent to (pozneje) po, za
subsequent upon zaradi
subsequent charges naknadni stroški
subsequent events poznejši dogodki
subsequent payment naknadno plačilo, doplačilo
on the day subsequent to the event na dan po dogodku

suplementario dopolnilen, dodaten

billete suplementario doplačilna vozovnica
franqueo suplementario dodatna ali kazenska poštnina, porto
pedido suplementario (trg) naknadno ali dodatno naročilo
pago suplementario doplačilo
hacer un pago suplementario doplačati
tomo suplementario dopolnilen zvezek (knjige)

supplementary [sʌpliméntəri]

1. pridevnik
dopolnilen, dodaten, naknaden; pomožen
matematika suplementaren (angle kot)

supplementary cost podražitev
supplementary engine pomožen motor
supplementary fee dodatna taksa, pristojbina
supplementary income stranski (dodaten) dohodek
supplementary order trgovina dodatno (naknadno) naročilo

2. samostalnik
dopolnilo, dopolnitev, dodatek

učinkovanj|e srednji spol (-a …) die Wirkung, na kaj/koga die Einwirkung, posledično: die Auswirkung; (dolgoročno Langzeitwirkung, medsebojno Wechselwirkung, nadaljnje Fortwirkung, naknadno/posledično Nachwirkung, povratno Rückwirkung, škodljivo Schadwirkung, na daljavo Fernwirkung, strupa Giftwirkung)
medsebojno/vzajemno učinkovanje das Wechselspiel
skupno učinkovanje das Zusammenspiel
področje učinkovanja der Einwirkungsbereich

wise² [wáiz] pridevnik (wisely prislov)
pameten, moder, razumen, uvideven, izkušen; oprezen, preračunljiv, zvit; obveščen, seznanjen, poučen, vedoč
zastarelo učen
ameriško, sleng zavesten, vedoč, na tekočem

wise woman vedeževalka, vražarica
wise saying moder izrek
wiser after the event za eno izkušnjo bogatejši
the wise men of the East modrijani z Jutrovega
to be wise after the event biti naknadno (po dogodku) pameten
to be wise to biti si na jasnem o
a word to the wise is enough kdor ima kaj soli v glavi, že razume
to be (ali to get) wise spametovati se, zavedati se
to be none the wiser (for it) ne biti nič pametnejši kot prej
he came away from the lecture none the wiser odšel je od predavanja prav nič pametnejši (ne da bi bil kaj razumel)
without anyone being the wiser for it ne da bi kdo o tem kaj zvedel
to put s.o. wise to seznaniti koga z, opozoriti koga na, uvesti koga v

zahteva|ti [é] (-m) (etwas) fordern, samo oseba: verlangen (dodatno/naknadno nachfordern, nazaj zurückfordern, zurückverlangen, wiederfordern), eine Forderung stellen; dokumente, spise ipd.: anfordern
zahtevati od koga (jemandem etwas) abfordern, abverlangen, (etwas) fordern von, (pričakovati) an (jemanden) Ansprüche stellen
zahtevati preveč od koga pri delu, učenju: (jemanden) überfordern, glede pozornosti ipd.: (jemandem) [zuviel] zu viel zumuten
s pisno prošnjo: beantragen, einen Antrag stellen auf; kot svojo pravico: Anspruch erheben auf
zahtevati od koga
naj: položi račune Rechenschaft verlangen (von)
… se brzda (jemanden) in die Schranken weisen/verweisen
zahtevati potrdilo sich (etwas) schriftlich geben lassen
zahtevati svojo pravico sein Recht fordern
imeti občutek, da se od preveč zahteva sich überfordert fühlen
kar zahteva potrpljenje igra: das Geduldsspiel, delo: die Geduldsarbeit
kot zahteva dolžnost pflichtmäßig, pflichtgemäß
kot zahteva zakon gesetzgemäß, gesetzmäßig

zaračuna|ti (-m) zaračunavati in Rechnung stellen, aufrechnen (računati) berechnen; (naknadno zaračunati) nachberechnen; (vračunati) anrechnen; (poračunati) verrechnen; davke, prispevke, pristojbine: erheben

žarenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Glühen (naknadno tehnika Nachglühen, planin das Alpenglühen); (svetlenje) das Leuchten