Franja

prōpēnsio -ōnis, f (prōpendēre) duševno (duhovno) nagnjenje, naklonjenost, naklonljivost, vdanost: sic errare Zenonem, qui nulla in re nisi in virtute aut vitio propensionem ne minimi quidem momenti ad summum bonum adipiscendum esse diceret Ci.

propension [-pɑ̃sjɔ̃] féminin nagnjenje (à k, do), naravna težnja

propension à épargner nagnjenje k varčevanju
propension à consommer k trošenju

propensión ženski spol nagnjenje, težnja; privrženost

propensione f nagnjenost, nagnjenje:
ho propensione a crederlo innocente postajam prepričan, da je nedolžen
avere propensione per qcs. imeti nagnjenje do česa

propensity [prəpénsiti] samostalnik
nagnjenje, naklonjenost (for, to k)

pujo moški spol medicina zapeka, zaprtje; zapiranje vode; hud pritisk (k joku, smehu ipd.); koprnenje po; nagnjenje

a pujos polagoma, s trudom
sintió pujos de llorar komaj je zadržal jok

ràgbet m (t. ragbet, ar.)
1. želja, poželenje, nagnjenje
2. zadovoljitev, zadovoljstvo
3. spoštovanje, upoštevanje, vrednost, cena

récidivité [-vite] féminin recidivnost, ponovnost, nagnjenje (bolezni) k ponovitvi

reclination [reklinéišən] samostalnik
naslonitev; nagnjenje

simpatia f

1. simpatija, nagnjenje, naklonjenost:
avere, nutrire, provare, sentire simpatia per qcn., qcs. gojiti simpatije do koga, česa, biti naklonjen komu, čemu
andare a simpatia, giudicare per simpatia biti pristranski, soditi po simpatiji

2. simpatičnost

3. fiz., psihol., med. simpatija

simpatía ženski spol sočutje, nagnjenje, simpatija

gozar de general simpatía splošno priljubljen biti
tener simpatía priljubljen biti; čutiti simpatijo (por za)

sklȍnōst ž
1. naklonjenost
2. nagnjenje: sklonost čemu; kušati sklonost svoga djeteta

squint [skwint]

1. samostalnik
škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

to have a slight squint malo škiliti
I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

2. pridevnik
(redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

3. neprehodni glagol
škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
bežno pogledati; meriti (at na)
mežikati, na pol zapreti (oči)
prehodni glagol
zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati

Stich, der, (-/e/s, -e) vbod; zbodljaj; Schmerz: zbadanje; von Insekten: pik; Kupferstich, Stahlstich: gravura; beim Kartenspiel: vzetek; Technik Metallurgie izpust, vtik; Baukunst, Architektur višina (oboka); figurativ nagnjenje; bei Farben: nadih (ein Stich ins Rote rdeč nadih); einen Stich haben Nahrungsmittel: cikati, biti ciknjen, Mensch: biti mahnjen; Stich halten mit držati korak z, iti v korak z; im Stich lassen pustiti na cedilu, Recht zapustiti brez pomoči; jemandem einen Stich versetzen/geben zbosti/zaboleti (koga)

stomach¹ [stʌ́mək] samostalnik
želodec; trebuh
figurativno apetit, tek, poželenje po jedi
figurativno želja, nagnjenje (for k, za)
razpoloženje
zastarelo hrabrost, pogum, srčnost

on an empty stomach na tešče
high stomach, proud stomach figurativno ošabnost, nadutost, domišljavost
my stomach rises slabo mi postaja, vzdiguje se mi
to give a stomach dati ali napraviti tek (apetit)
that goes against my stomach to se mi upira (studi, gabi)
to have no stomach for ne imeti poguma (želje, teka)
I had no stomach for my dinner večerja mi ni dišala
it lies heavy on my stomach težko mi leži na želodcu
to stay one's stomach (začasno) si utešiti lakoto
to stick in one's stomach figurativno, pogovorno čutiti odpor (stud, gnus) (do)
to turn s.o.'s stomach želodec komu obračati, povzročiti komu stud (gnus)

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

strain³ [stréin] samostalnik
rod, družina, linija
biologija rasa, čista linija; (rasni) znak, poteza, primes; poreklo, izvor; (dedno) nagnjenje, dispozicija, poteza (v značaju); soj, vrsta, sorta
zastarelo oploditev

a strain of Greek blood (značilna) lastnost (poteza, kanec) grške krvi
a strain of insanity dedna nagnjenost k blaznosti
a strain of fanaticism sled (nadih, poteza) fanatičnosti

taste¹ [téist] samostalnik
okus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa)
zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen (for za)
zastarelo užitek

a taste malce, nekoliko
out of taste, in bad taste neokusen
not to my taste ne po mojem okusu
bad taste netaktnost
a remark in bad taste netaktna opazka
a taste of garlic okus po česnu
a man of taste človek dobrega okusa
tastes differ okusi so različni
it is the taste now to je zdaj moda
there is no accounting for tastes vsakdo ima svoj okus
it is a matter of taste (to) je stvar okusa
there was a taste of sadness in his remark v njegovi opazki je bil priokus (sled) žalosti
to leave a bad taste in the mouth (zlasti figurativno) pustiti slab okus
to take a taste of s.th. poskusiti grižljaj česa

tendance [tɑ̃dɑ̃s] féminin težnja, stremljenje, nagnjenje, tendenca; frakcija kake stranke, sindikata

les prix ont tendance à monter cene kažejo tendenco po zvišanju
il a tendance à exagérer on rad pretirava
avoir tendance à croire que ... nagibati se k mnenju, da ...
faire à quelqu'un un procès de tendance tožiti koga zaradi namenov, ki mu jih pripisujemo (ne zaradi dejanj)

tendencia ženski spol nagnjenje, stremljenje, težnja, tendenca

pieza de tendencia gled tendenčna igra
tendencias de avanzada napredne struje (v književnosti)