Franja

knock² [nɔk]

1. prehodni glagol
udariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po)
pogovorno osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti
ameriško, sleng ostro kritizirati, zmesti

2. neprehodni glagol
tolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v)
ropotati (motor)
ameriško, pogovorno godrnjati

to knock the bottom out of dokazati neresničnost, izpodbiti kaj
to knock cold udariti do nezavesti
to knock at an open door po nepotrebnem se truditi
to knock on the head ubiti, udariti do nezavesti; figurativno zadati udarec, onemogočiti kaj
to knock one's head against (a brick wall) udariti z glavo ob zid; figurativno riniti z glavo skozi zid
to knock s.th. into s.o.; ali to knock s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to knock all of a heap presenetiti, osupniti
to knock into a cocked hat uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)
to knock home dobro zabiti; figurativno vtepsti komu kaj v glavo
to knock to pieces razbiti na koščke
to knock into shape navaditi na red
to knock s.o. into the middle of next week udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnati
to knock sideways vreči iz tira
sleng what knocks me kar mi ne gre v glavo

kost¹ [ó] ženski spol (kosti …) anatomija der Knochen, das Bein (cevasta Röhrenknochen, čeljustna Kieferknochen, iglasta Nadelknochen, kožna Hautknochen, krovna Deckknochen, lobanjska Schädelknochen, medenična Beckenknochen, mozgovna Markknochen, sezamska Sesambein)
… kosti Knochen-
(atrofija medicina der Knochenschwund, die Knochenatrophie, klešče za kosti die Knochenzange, nastajanje kosti die Knochenbildung, krhkost die Knochenbrüchigkeit, mehčanje die Knochenerweichung, nalom medicina der [Knochenriß] Knochenriss, nekroza der Knochenbrand, die Knochennekrose, poškodba die Knochenverletzung, prelom der Knochenbruch, presaditev die Knochenüberpflanzung, spajanje kosti z žeblji die Knochennagelung, tvorba die Knochenentwicklung, vnetje die Knochenentzündung)
(samo še) kost in koža Haut und Knochen, knochendürr, klapperdürr
stara kost alter Knochen
s težkimi kostmi grobknochig, starkknochig
z lahkimi kostmi feingliedrig, schmalgliedrig
s kožo in kostmi figurativno mit Haut und Knochen
ločiti meso od kosti (das Fleisch) entknochen, ausbeinen
do kosti obžreti: bis auf die Knochen
figurativno iti do kosti strah, krik ipd.: durch Mark und Bein gehen, strah: in die Beine fahren, in die Knochen fahren
mraz: durch und durch gehen, bis ins Mark gehen
mraz gre do kosti es friert Stein und Bein
v kosti in die Knochen
nagnati/vlivati strah v kosti (jemandem) Furcht einflößen/einjagen, (jemanden) einschüchtern
v kosteh in den Knochen
imeti v kosteh in den Knochen haben
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern (der Schreck steckt (mir) noch in allen Gliedern)

Laufpaß, Laufpass, der, figurativ jemandem den Laufpaß geben nagnati (koga), napoditi (koga)

naganja|ti (-m) nagnati

1. živino ipd.: treiben

2. (poditi) wegscheuchen, zu vertreiben versuchen

3. k delu ipd.: antreiben, vzgojno: anhalten

4.
figurativno naganjati strah v kosti Furcht einflößen/einjagen

nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.

1. spingere, incitare, esortare, spronare:
vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare

2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
naganjati smeh suscitare il riso
nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
nagnati lenuha licenziare il fannullone

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

pognati¹ (požênem) poganjati

1. iz hiše, službe: jagen (aus), hinausjagen, hinauswerfen
pognati v smrt in den Tod jagen
pognati v beg in die Flucht schlagen
figurativno pognati v zrak (razstreliti) in die Luft jagen
pognati kri v lica komu (jemanden) erröten machen

2. živino, divjad: treiben, kam: wohin treiben, wo hintreiben, navzgor, gor hinauftreiben; konje: in Galopp setzen

3. denar: (zapraviti) durchbringen, verjubeln, verlottern
pognati po grlu durch die Gurgel jagen
| ➞ → nagnati, zagnati, zabosti

pretepanj|e [é] srednji spol (-a …) otrok ipd.: das Prügeln, die [Mißhandlung] Misshandlung; (pretep) der Raufhandel, die Prügelei
s pretepanjem nagnati v/iz hineinprügeln in, herausprügeln aus
vcepiti s pretepanjem einprügeln

put^*2 [put]

1. prehodni glagol
položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
napeljati, zvabiti (on, to k)
napisati (to put one's signature to a document)
prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
staviti (on denar na kaj)
vložiti, investirati (into v)
naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

2. neprehodni glagol
podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
navtika jadrati, krmariti, pluti
ameriško izlivati se (into v)

to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
to put in black and white, to put in writing napisati
to be put to it biti prisiljen
to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
put the case that recimo, da
to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
to put out of action onesposobiti
to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
to put the good face on it mirno kaj prenesti
to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
to put in force uveljaviti
to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
to put one's hands to lotiti se; pomagati
to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
to put a horse to vpreči konja
to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
to put the hand to the plough prijeti za delo
to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
to put a knife into zabosti
sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
to put money on staviti na kaj
to put the money to a good use pametno porabiti denar
to put a matter right izgladiti (zadevo)
to put it mildly milo rečeno
to put in mind spomniti koga
to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
to put in order urediti
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to put in practice izvajati
to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
to put on paper napisati
not to put it past one pripisati komu kaj slabega
to put to ransom zahtevati odkupnino za
to put s.o. right popraviti koga
to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
to put one's shoulder to the wheel potruditi se
to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
to put to the sword prebosti z mečem
to stay put ostati na mestu
figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
to put in use uporabiti
to put a veto on it uporabiti veto
to put into words izraziti z besedami, točno opisati
to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
well put dobro povedano
to put the weight metati kroglo
to put everything wrong narediti vse narobe

rit ženski spol (-i …)

1. der Arsch, der Hintern

2. (zadnjična odprtina) das Arschloch

3. psovka: das Arschloch
|
figurativno dvigniti rit den Arsch lüften
obrisati si rit z/s sich den Hintern abwischen mit/sich den Arsch wischen können mit
papir za rit obrisati ničvreden: der Arschwisch
stisniti rit od strahu: einen kalten Arsch haben
(umreti) den Arsch zukneifen/zusammenkneifen
imeti polno rit česa: einen ganzen Arsch voll haben (von)
na rit:
obesiti si na rit (obleči) sich auf den Hintern hängen
imeti na riti auf dem Hintern haben
pasti na rit od začudenja, razburjenja: aufs Kreuz fallen, von den Socken sein
vreči na rit aus den Stiefeln hauen
usesti se na rit od začudenja: sich auf den Hintern setzen
v rit:
brca v rit der Arschtritt
lesti v rit komu (jemandem) in den Arsch kriechen/Zucker in den Hintern blasen
piši me v rit! leck mich am Arsch/du kannst mich mal!
suniti v rit (nagnati) (jemanden) schassen/rausschmeißen
zatakniti si v rit sich in den Arsch stecken können

v riti (fuč) im Arsch, in den Arsch gegangen
imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben/Pfeffer im Arsch haben
z ritjo:
usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen
za ritjo/bogu za ritjo am Arsch der Welt
| ➞ → sedalo, zadnjica

sit up neprehodni glagol
zravnati se, pokonci sedeti
pogovorno iz ležečega se dvigniti v sedeči položaj; ostati (dolgo) na nogah

to sit up late hoditi pozno spat
I sat up for him čakal sem ga buden
to make s.o. sit up sleng preplašiti, osupiti koga; figurativno nagnati koga na težko delo
that will make them sit up to jih bo začudilo (osupilo)
she sat up all night nursing him vso noč je bedé presedela in ga stregla
to sit up and take notice nenadoma postati pozoren, pokazati interes, napeti ušesa, pozorno prisluhniti

strah¹ moški spol (-u; -ovi)

1. die Furcht (pred vor)
od strahu vor Furcht
strah božji Gottesfurcht
smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
up in strah Furcht und Hoffnung
spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
ne poznati strahu keine Furcht kennen

2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
občutek strahu das Angstgefühl

3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
nevroza strahu die Angstneurose
psihoza strahu die Angstpsychose

4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

6.
strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
(ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
(prestrašenost) der Schrecken

8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
|
kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
nič strahu! nur keine Bange!
trenutek strahu die Schrecksekunde
strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
zbujati strah gefürchtet sein/werden
od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
spačen od strahu angstverzerrt
trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
s strahom pričakovan befürchtet
spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
biti v strahu za fürchten um, Angst haben um

Teufel, der, (-s, -) hudič, vrag; für einen Menschen: hudič, pravi hudič; für ein Kind: hudiček, vražiček; armer Teufel uboga para; der Teufel ist los dort (tam) je hudič; der Teufel ist gefahren in hudič je obsedel (koga); der Teufel soll ihn holen! hudič ga naj pobere!/naj gre k vragu!; der Teufel steckt im Detail vrag tiči zmeraj v podrobnostih; weiß der Teufel! sam vrag vedi; Tod und Teufel! tristo hudičev!; pfui Teufel! fej in fuj!; da hat der Teufel seine Hand im Spiel tu ima hudič kremplje vmes; den Teufel mit dem Belzebub austreiben izganjati hudiča z Belcebubom; den Teufel an die Wand malen vse videti/prikazovati črno; sich den Teufel um etwas scheren/den Teufel nach etwas fragen eno figo se (z)meniti za; den Teufel werde ich das tun! niti slučajno ne mislim tega narediti!; des Teufels Teufel sein biti od hudiča;
auf: auf Teufel komm raus na vse pretege;
bei: beim Teufel sein je šel k hudiču;
in: in Teufels Küche kommen priti v hudo zadrego/zagato; jemanden in Teufels Küche bringen spraviti koga v zagato;
von: vom Teufel besessen sein: er ist ... hudič ga je obsedel;
weder: weder Not noch Teufel fürchten ne bati se ničesar;
zu: zum Teufel sein je šlo k hudiču (biti uničen itd.); zum Teufel wünschen pošiljati k vragu; zum Teufel jagen poslati k vragu, nagnati; in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen v sili hudič muhe žre; hinter etwas [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele gnati se za (čim) kot hudič za grešno dušo; etwas scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser bati se česa, kot hudič križa

tilt² [tilt]

1. samostalnik
prekucnjenje, nagnjenje, nagib; poševna lega; breg, pobočje
šport turnir
zgodovina viteški turnir; besedni boj, prepi:; sunek (s sulico); silovitost (napada)

at full tilt z vso silo
to come full tilt against napasti, navaliti, naskočiti, planiti (na koga)
to give s.th. a tilt prekucniti, prevrniti kaj; nagnati kaj
to have a tilt with s.o. prepirati se s kom
to run full tilt against a wall z vso silo se zaleteti v zid

2. neprehodni glagol
nagniti se, prevrniti se, prekucniti se; navliti (against na, proti)
igrati, boriti se na turnirju; z:omiti kopje (v boju z)
figurativno boriti se (at proti)
prehodni glagol
nagniti, prevrniti, prekucniti
tehnično kovati s težkim kovaškim kladivom
zgodovina napasti

to tilt over prevrniti se, prekucniti se

weisen (wies, gewiesen) pokazati, kazati; weisen auf kazati na; aus dem Haus weisen nagnati/poslati/vreči iz hiše; aus dem Land weisen izgnati; weisen nach biti obrnjen k/v; von der Schule weisen izključiti (iz šole); von sich weisen zavračati, zavrniti; X ist nicht von der Hand zu weisen X-a ni mogoče kar tako zavreči

Wüste, die, (-, -n) Geographie puščava; figurativ in die Wüste schicken odpustiti, nagnati