Franja

napač|en (-na, -no)

1. (nepravi) beseda, knjiga, vlak, sled: falsch
napačen trenutek der falsche Zeitpunkt

2. (napak) falsch, fehlerhaft; inkorrekt, unrichtig, [unrecht] Unrecht; povsem, vseskozi: grundverkehrt, grundfalsch, rundweg falsch; (neumesten) skromnost, sram, patos: falsch, unangebracht; (proti pravilom) regelwidrig
jezikovno napačen sprachwidrig
(zgrešen) verfehlt, Fehl-, Falsch-, [Miß] Miss- (met der Fehlwurf, načrt die Fehlplanung, račun die Fehlrechnung, šport skok der Fehlsprung, šport start der Fehlstart, regulacija die Fehlregulation, barva die Fehlfarbe, kalkulacija die Fehlkalkulation, konstrukcija die Fehlkonstruktion, odločitev ein [Mißgriff] Missgriff, šport podaja der [Fehlpaß] Fehlpass, poteza der Fehlzug, prehrana die Fehlernährung, vknjižba die Falschbuchung, vzgoja die Fehlerziehung, poročilo die Falschmeldung, sodba das Fehlurteil, tolmačenje die [Mißdeutung] Missdeutung, vedenje das Fehlverhalten, upravljanje stroja die Fehlbedienung, zadržanje die Fehlhaltung)
napačen ton ein falscher Ton

3. (zmoten) mnenje, trditev: irrig, abwegig

4. (zavajajoč) falsch, irreführend, betrügerisch

5.
X ni napačen/napačna, (toda) X ist ganz hübsch/nicht unsympatisch, (doch)
| ➞ → konj, vlak, parkirati

napad¹ moški spol (-a …) der Angriff (tudi šport, vojska); die Attacke; -angriff (frontalni Frontalangriff, konjeniški Reiterangriff, letalski Flugangriff, Fliegerangriff, z bojnim plinom Gasangriff, z boka Seitenangriff, navidezni Scheinangriff, nenadni Überraschungsangriff, nočni Nachtangriff, splošni Generalangriff, tankovski Panzerangriff, zračni Luftangriff)
načrt za napad der Angriffsplan
preiti v napad zum Angriff übergehen
cilj napada das Angriffsziel
taktika napada die Angriffstaktik
nasprotni napad šport der Gegenzug, (protinapad) der Gegenangriff, der Konter

napadálen d'agression, d'attaque, offensif, agressif

napadalni načrt plan moški spol d'attaque
napadalna vojna guerre ženski spol d'agression (ali offensive)

napráviti to do; (izdelati) to make; to render; to manage; to work out; to bring about; (urediti) to organize, to manage; (izvršiti) to accomplish, to execute; (proizvesti) to produce, to manufacture, to fabricate; (povzročiti) to effect, to bring about, to create

tu se ni dalo nič napráviti there was nothing to be done
napráviti izpit to pass an examination
napráviti uslugo to do (someone) a favour, to render (someone) a service
napráviti po svoje to suit oneself
napráviti koga pametnejšega to make someone wiser
uspeh ga je napravil nestrpnega success made him impatient
starost je iz njega napravila sitneža old age had made him peevish
napráviti potovanje to make a journey
napráviti načrt to make a plan
napráviti ogenj to make a fire
napráviti napako to make a mistake
kako napravite, da odprete to ključavnico? how do you manage to open this lock?
napráviti se (obleči se) to dress
napráviti se bolnega to pretend to be ill

napráviti (-im) | naprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare

2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare

B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

3. star. avviarsi; andare, correre dietro

neizvedljív unfeasible; unattainable; unachievable; impracticable; unworkable; impossible

neizvedljív načrt an unworkable plan

odrešenjsk|i [ê] (-a, -o) Erlösungs- (milost die Erlösungsgnade, dejanje die Erlösungstat); Heils- (dejstva Heilstatsachen množina, načrt der Heilsplan, nauk die Heilslehre, zgodovina die Heilsgeschichte, oznanilo die Heilsbotschaft)

odstóten (exprimé) en pour-cent, au pourcentage

odstotna mera pour cent moški spol, pourcentage moški spol
izpolniti načrt stoodstotno réaliser le plan à cent pour cent

odstrel [é] moški spol (-a …) lovstvo der [Abschuß] Abschuss (tudi figurativno)
lovstvo gojitveni odstrel [Hegeabschuß] Hegeabschuss
premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
seznam za odstrel die [Abschußliste] Abschussliste (tudi figurativno)
načrt odstrela der [Abschußplan] Abschussplan

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

operacíjski (-a -o) adj.

1. med. operatorio:
operacijska dvorana, miza sala operatoria, tavolo operatorio

2. operativo; operazionale:
voj. operacijski načrt piano operativo
mat. operacijski znak segno operazionale

operacíjski

operacijska baza (voj) base f de operaciones
operacijsko področje (načrt) (voj) campo m (plan m) de operaciones
operacijska dvorana sala f de operaciones, quirófano m
operacijska miza mesa f de operaciones
operacijska sestra enfermera f de quirófano

oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

1. arredare; allestire:
opremiti sobo arredare la stanza
gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
opremiti ladjo armare, allestire una nave

3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
opremiti konja bardare il cavallo

4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

5. opremiti z corredare di:
knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
mat. opremiti s parametri parametrizzare
grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
opremiti s semaforji semaforizzare
opremiti s senzorji sensorizzare
opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
opremiti z ilustracijami illustrare
navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
opremiti z monitorji monitorizzare
strojn. opremiti z roboti robotizzare
voj. opremiti z vžigalnikom spolettare

opustíti to give up; to leave off; to abandon; to drop; to discontinue; to waive; to forsake; to divest oneself (of)

opustíti kajenje to give up smoking
opustíti poznanstvo to drop an acquaintance
opustíti svoj načrt to give up (ali to drop) one's plan

ostváriti, ostvárjati réaliser, accomplir; créer

ostvariti sanje, želje, načrt réaliser (ali accomplir) des rêves, des désirs, un plan

osvajalsk|i (-a, -o) Eroberungs- (duh der Eroberungsgeist, načrt der Eroberungsplan)

perspektíven perspectif

perspektivni načrt plan moški spol de développement à long terme

petléten (âgé) de cinq ans; qui dure cinq ans; quinquennal

petleten načrt plan quinquennal

plan¹ moški spol (-a …) ➞ → načrt
kontni plan der Kontenplan

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.