Franja

начальствовать poveljevati, biti poveljnik, biti načelnik, imeti vrhovno poveljstvo

полицеймейстер m (predrev.) načelnik policije

попечитель m (predrev.) skrbnik, kurator; (hist.) okrožni načelnik (za prosveto)

столоначальник m (predrev.) načelnik oddelka, urada

agent [éidžənt] samostalnik
povzročitelj(ica), zastopnik, -nica, predstavnik, -nica, posredovalec, -lka; mešetar(ka), agent(ka); delujoča sila, gibalo

forwarding agent ekspeditor(ica)
general agent glavni zastopnik
news agent prodajalec časopisov
physical agents naravne sile
ameriško road agent pocestni ropar
ameriško station agent načelnik postaje

Archiās -ae, m (Ἀρχίας) Arhija,

1. tebanski aristokrat, ki je l.382 špart. vojskovodji Febidi (Φοιβίδας) izdal Kadmejo; kot ptolemarh in načelnik Špartancem naklonjene stranke ga je Pelopida usmrtil: N.

2. mizar v Rimu, omenjen pri Horaciju, od tod adj. Archiacus 3 arhijski, od Arhije izdelan: lecti H.

3. A. Licinius Archias Avel Licinij Arhija, gr. pesnik, rojen l.120 v sirski Antiohiji; l.102 je prišel v Rim k Luciju Liciniju Lukulu (od tod njegovo rodbinsko ime Licinius), po čigar posredovanju je l.93 pridobil meščanstvo lukanskega mesta Herakleje in obenem tudi rim. državljanstvo (ker je bila Herakleja v zavezi z Rimom). Ko mu je l.61 neki Gracij v pravdi izpodbijal to pravico, je Ciceron pesnika, svojega prijatelja, uspešno zastopal z znanim govorom Pro Archia poëta: Ci., Q.

Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.

Charidēmus -ī, m (Χαρίδημος) Haridem, Atenec, načelnik najemniške vojske: Cu.

Critiās -ae, m (Κριτίας) Kritija, atenski pesnik, govornik in državnik, l. 404 načelnik tridesetorice (tiranov), padel l. 403 v boju zoper Trazibula: Ci., N.

Crixus -ī, m Kriks, načelnik suženjske vstaje pod Spartakom: S. fr., L. epit.

cūria -ae, f (iz *coviria [cum in vir] zbor mož, moški zbor; prim. lat. Quirītēs)

I.

1. narodni oddelek, kurija, eden izmed 30 oddelkov, v katere je Romul razdelil tri prvotne rimske (patricijske) tribue (Ramnes, Tities in Luceres), vsako v 10 kurij; vsaka kurija se je delila na 10 rodov (gentes), načeloval pa ji je kurion (cūriō), ki je bdel nad skupnimi posli, zlasti nad službo božjo. Načelnik vseh kurionov se je imenoval curio maximus (višji kurion, nadkurion): Pl., Fl., Dig. idr., si tamen id XXX curiae iussissent Ci., (Romulus) cum populum in curias triginta divideret, nomina earum (sc. mulierum Sabinarum) curiis inposuit L.

2. met. zbornica kurij, kurijska zbornica, poslopje na severovzhodnem vrhu Palatina; tam so se kurije dobivale na posvetovanjih, slavnostnih pojedinah in opravljanu službe božje: c. prisca O. ali curiae veteres Varr., T., naspr. pozneje zgrajene curiae novae v 1. okraju blizu Fabricijevega križišča (compitum Fabricium): Fest. —

II.

1. senatski zbor, senat, starešinstvo: vindex temeritatis et moderatrix officii curia Ci., curia maesta ac trepida orare Ci., frequentique curia … ne inter consules quidem ipsos satis conveniebat L., insigne … praesidium … consulenti, Polio, curiae H., civitate donatos, et quosdam e semibarbaris Gallorum, recepit in curiam (Caesar) Suet., liberis senatorum … curiae interesse permisit (Augustus) Suet.

2. met.
a) senatska (starešinska) zbornica, senatska posvetovalnica, kurija; v Rimu je bilo več takih zbornic: α) c. Hostilia Hostilijeva senatska zbornica, pozneje curia vetus, nav. samo curia, postavil jo je kralj Tul Hostilij v 10. rimskem okraju na severni strani komicija (comitium), a je pogorela ob Klodijevi pogrebni svečanosti l. 52: Vell., Plin., Q. idr., templumque ordini ab se aucto curiam fecit (Tullus Hostilius), quae Hostilia usque ad patrum nostrorum aetatem appellata est L., lectus in curiam Varr., ego sum ille consul, … cui … non curia, summum auxilium omnium gentium, non domus … umquam vacua mortis periculo atque insidiis fuit Ci., qui (Clodius) mortuus … curiam incenderit Ci., auctoribus in curiam introductis L., ceteros metus non curiā modo, sed etiam foro arcebat L., stante urbe et curiā Ci. ali pro curia inversique mores! H. („curia“ je pojem za rimsko pravo in zakone kakor Capitolium za državno moč), curia pauperibus clausa est O., (Caesar) decerni sibi passus est: sedem auream in curia et pro tribunali, … Suet. β) curia Iulia Julijeva senatska zbornica, tudi na komiciju, imenovana po Juliju Cezarju, ki jo je začel graditi potem, ko je curia Hostilia pogorela; dokončali so jo triumviri: Suet. γ) curia Pompeia ali Pompei Pompejeva senatska zbornica, postavil jo je Gnej Pompej na Marsovem polju; po tistem, ko je bil v njej umorjen Cezar, so jo za vselej zaprli: (Caesar) in curia Pompeia ante ipsius Pompei simulacrum … a nobilissumis civibus … trucidatus Ci., postquam senatus Idibus Martiis in Pompei curiam edictus est Suet.
b) occ. (o drugih zbornicah): v Rimu: α) curia Calābra izklicevalna kurija na Kapitoliju, v kateri so izklicevali (calāre) kalende: Varr., Macr. idr. β) curia Saliorum salijska kurija na Palatinu, Marsu posvečeno uradno poslopje Salijcev (Salii), v katerem se je po ustanovitvi Rima hranil sveti lituus: Ci. (De div. I, 17, 30); zunaj Rima: zbornica (posvetovalnica) višjih oblastnikov (= βουλευτῆριον), npr. v Sirakuzah: in curia positum monumentum Ci.; na Salamini: inclusum in curia senatum Salaminae obsederat Ci. ep.; v Troji: intrata est altae mihi curia Troiae O.; v Atenah (= Areopagos): ergo occulta teges, ut curia Martis Athenis Iuv., nemo de curia (= noben starešina) Ap.

division [divizjɔ̃] féminin deljenje; razdelitev; militaire divizija; typographie znak za delitev (besede); nesloga, needinost, razdor; črtica na merilni lestvici

par division ločeno
sans division ni discussion solidarno, enotno, soglasno
chef masculin de division predstojnik, načelnik, šef oddelka
général masculin de division divizijski general
division blindée, d'infanterie mécanisée, parachutiste oklopna, mehanizirana pešadijska, padalska divizija
division cellulaire (biologie) delitev celice
division en degrés razdelitev na stopnje
division des pouvoirs razdelitev oblasti
division du travail delitev dela
le baromètre a baissé de trois divisions barometer je padel za tri črtice
mettre, semer la division dans une famille sejati razdor v družino
provoquer des divisions au sein du parti povzročiti nesoglasja v stranki

estación ženski spol položaj; letni čas, sezona; čas žetve; čas lova, čas; bivanje, bivališče; postaja; remiza; vozarna

estación central, estación principal glavni kolodvor
estación de destino namembna postaja
estación emisora radijska oddajna postaja
estación de ferrocarril železniška postaja
estación final končna postaja
estación de invierno zimskošportni center
estación de llegada namembna postaja
estación para mercancías tovorna postaja
estación de origen, estación de salida odhodna postaja
estación receptora radijska sprejemna postaja
estación termal kopalna sezona; kopališče
estación veraniega letovanje, letovišče
jefe de la estación načelnik postaje
vestir con la estación oblačiti se ustrezno letnemu času
hacer estaciones delati postaje, često se ustavljati
andar ali (re)correr (las) estaciones (fig) po opravkih hoditi, iti

Euphrānor -oris, m (Εὐφράνωρ) Evfranor,

1. znameniti livar in slikar v Praksitelovi dobi: Plin., Q., Iuv.

2. stavbenik: Vitr.

3. načelnik ladjevja pod Cezarjem: Auct. b. Alx.

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

gare [gar] féminin kolodvor, postaja

chef masculin de gare postajni načelnik
gare aérienne letališče
gare d'arrivée namembna postaja
gare centrale, de correspondance, de départ, destinataire glavna, prestopna, odhodna, namembna postaja
gare d'embranchement, de bifurcation, de jonction železniško vozlišče
gare frontière obmejna železniška postaja
gare intermédiaire vmesna postaja
gare de(s), aux marchandises tovorna postaja
gare maritime pristaniška železniška postaja
gare (de) messageries postaja za odpremo brzovoznega blaga
gare de passage, de transit tranzitna postaja
gare de ravitaillement (militaire) oskrbovalna postaja
gare routière avtobusna postaja (kolodvor), postaja za težka vozila
gare terminus končna postaja
gare de transbordement prekladalna postaja
gare de triage, de manœuvre, d'évilement ranžirna postaja
gare (à) voyageurs potniška postaja
gare restante poštno ležeč(na kolodvoru)
à la gare! (familier) daj mi mir! dovolj tega!
entrer en gare zavoziti na postajo (vlak)
entrer dans la gare vstopiti v postajno zgradbo (osebe)

kriminalist samostalnik
(policijski uslužbenec) ▸ nyomozó, kriminalista Kriminalisti so opravili hišno preiskavo, ki je trajala več kot sedem ur. ▸ A nyomozók több mint hét órán át tartó házkutatást tartottak.
Povezane iztočnice: gospodarski kriminalist

Macrō -ōnis, m Mákron, načelnik pretorijancev, Tiberijev ljubljenec, ki je spodnesel Sejana, potem pa pomagal odstraniti Tiberija; za časa Kaligule ga je pogubila njegova častihlepnost: T.

moderātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. moderārī)

1. ravnatelj, usmerjevalec, vladar, upravljavec (upravljalec), voditelj: trionum Naev., equorum O., sol est et dux et princeps et moderator luminum reliquorum Ci., rei publicae Ci. načelnik, vodja, populus Romanus gentium m. T., (sc. deus) rector et m. tanti operis Ci.; metaf.: vincitur ars vento nec iam moderator (sc. navis) habenis utitur, at votis is quoque poscit opem O. krmar, m. harundinis O. ribič, iuventae Mart. učitelj, exercitūs T. vojskovodja, pectinis unci Cl. mikalec, legum Ap. izvrševalec.

2. „umerjalec“, umirjevalec, pomirjevalec, zadrževalec, krotilec: neque legatus aut tribunus moderator adfuit T.