Franja

surfer samostalnik
1. (športnik) ▸ szörfös, szörföző
2. neformalno (kdor brska po spletu) ▸ szörföző

terreō -ēre, terruī, territum (iz *terseo; indoev. kor. *teres- (*ters-, *tres-) tresti se, razširjen iz kor. *ter- [prim. skr. taraláḥ tresoč se]; prim. skr. trásati trese se, trastáḥ tresoč se, gr. τρέω [iz *τρέσω] tresem se, bežim, ἔτερσεν = ἐφόβησεν, ἄ-τρεστος neustrašen, lat. terror, tremo, sl. tresti, tresti se, lit. trišù tresem se, trìmti stresti se) „povzročiti, da se kdo (s)trese“

1. spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom (grozo), strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (u)strahovati, plašiti, splašiti, preplašiti, zaplašiti, uplašiti; v pass. (tudi) ustrašiti se, prestrašiti se, (s)plašiti se, preplašiti se, (z)bati se: vi lacessere et terrere coepit Ci., ultro territuri succlamationibus L.; z obj.: suae quemque malae cogitationes terrent Ci.; multum ad terrendos nostros valuit clamor C.; poleg obj. še abl. instrumenti: urbem incendiis Ci., aliquem metu Cels., aliquem mortis (sc. supplicii) metu Cu., omnipotens tonitruque et fulgure terruit orbem O.; pass.: terreri furiarum taedis Ci., metu terreri Ci., Cu. splašiti se, preplašiti se, (z)bati se (včasih se pass. sloveni z act.: strah in groza obide (obhaja), spreleti (spreletava) koga), pars territos confirmare S., territus hoste novo O.; z loc.: territus animi (v srcu) S., L.; s pro: nec dubito te quoque eādem cogitatione terreri pro istis, quae … Plin. iun. S konstrukcijo glag. timendi: terruit urbem … , grave ne rediret saeculum Pyrrhae H., Samnites territi, ne … opprimerentur L.

2. occ.
a) (pre)plašiti, splašiti, pognati, pregnati, (s)poditi, prepoditi, odpoditi: sonitu terrebis aves V., feras terrere fugaces V., profugam (sc. Io) per totum terruit orbem O.
b) odvrniti (odvračati), (pre)poditi, zaplašiti, (pre)plašiti, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati), plašeč odvrniti (odvračati): a repetundā libertate S. fr.; po konstrukciji glag. timendi: quominus libere hostes insequerentur, terrere C., memoria (sc. eos) terrebat, ne rem committerent L.; z inf.: inimicos loqui terrent amplitudine potestatis Amm., terreor tantis insistere umbris Ps.-V. (Cul.).

ἀ-δεισι-βόης, ου, ὁ, poet. kdor se ne boji bojnega hrupa, brez strahu, neustrašen.

ἀν-έκπληκτος 2 (ἐκ-πλήσσω) neustrašen, brez strahu.

ἄ-οκνος 2 brez obotavljanja, ki se hitro približa, voljan, neumoren, odločen, neustrašen.

ἀπτο-επής 2 (πτόα, ἔπος) ep. drzno govoreč, neustrašen v govorjenju.

ἀ-τάρακτος 2 (ταράσσω) ne vznemirjen, neustrašen, miren, neomahljiv.

ἀ-τάρβακτος 2 poet., ἀ-ταρβής 2 ep. poet. ἀ-τάρβητος 2 ep. poet. (ταρβέω) brez strahu, neboječ, neustrašen, nestrašljiv, predrzen, ἀταρβὴς τῆς θέας kdor brez strahu kaj gleda.

ἀ-τρεμής 2 (τρέμω) ep. neustrašen, ne tresoč se, miren. – adv. ἀτρεμέως mirno, neustrašeno.

ἄ-τρεστος 2 (τρέω) poet. ne tresoč se, neustrašen, neboječ, brez strahu.

ἄ-τρομος 2 (τρέμω) ne tresoč se, neustrašen, brez strahu.

ἀ-φόβητος 2 ἄ-φοβος 2 1. neustrašen, neprestrašen, neboječ τινός. 2. česar se ni treba bati, ne nevaren, krotek θῆρες.

εὐ-θαρσής 2 (θάρσος) neustrašen, pogumen, srčen. – adv. εὐθαρσῶς.

εὔ-τολμος 2 (τολμάω) pogumen, hraber, srčen, neustrašen.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θρασυ-κάρδιος 2 (καρδία) ep. pogumen, srčen, neustrašen.

θρασύς, εῖα, ύ 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, πόλεμος divji, brezobziren. 2. kljubovalen, trmast, predrzen, οὐκ ἆρ' ἐκείνῳ προσμῖξαι θρασύ torej ni niti varno njemu se bližati? – adv. θρασέως pogumno, predrzno; comp. θρασύτερον.

ἴτης, ου, ὁ (ἰέναι) (pre)drzen, neustrašen, pogumen, nesramen.

κρατερό-φρων 2, gen. ονος (φρήν) ep. pogumen, srčen, neustrašen.

νη-δεής 2 (δέος) poet. brez strahu, neboječ, neustrašen.