thēta, n (gr. ϑῆτα) théta (f ali indecl.), grška črka ϑ
1. kot začetna črka besede ϑάνατος pri Grkih znamenje obsodbe na glasovnih tablicah: novum Mart., nigrum Pers.
2. kot znamenje (za napako, nepravilnost) v tekstni kritiki: Sid.
3. kot število: ut ait in Theta (= v osmi knjigi Odiseje) Homerus Acr.