Franja

morálen moral

moralna obveznost obligación f moral
moralna načela principios m pl morales
moralno moralmente

moraln|i (-a, -o) Moral-, Sitten-, ironično Tugend- (kodeks der Moralkodex, Sittenkodex, nauk die Morallehre, pojem der Moralbegriff, sistem das Moralsystem, sodnik der Sittenrichter, ironično Tugendrichter, zakon das Moralgesetz, Sittengesetz, predstava die Moralvorstellung, pridiga die Moralpredigt, teologija die Moraltheologie, propadanje der Sittenverfall)
moralno nesprejemljiv sittenwidrig

mundō -āre -āvī -ātum (mundus 3) (o)čediti, (o)čistiti, (o)snažiti: aptum ante locum Ps.-V. (Moret.), mundatur nitro Plin., praesepia Col., legumina Hier. prebirati, vasa Ambr.; metaf. nravstveno, moralno očistiti (očišč(ev)ati): Vulg., novo partu de crimine mundum Ven.; pt. pf. v komp. mundatior čistejši: cum sim ab ista peste mundatior Aug.

načel|o² [ê] srednji spol (-a …) (moralno vodilo) der Grundsatz (strogo strenger, moralno moralischer)
držati se načel an seinen Grundsätzen festhalten
moralna načela Moralprinzipien množina
načelo poštenja die Redlichkeit
brez načel ohne Grundsätze, grundsatzlos

nezdràv (bolehen) unsound, sickly; unhealthy, (kraj, klima) insalubrious; unsanitary, unwholesome

nezdràva okolica unhealthy (ali sleazy, squalid) neighbourhood
nezdràvo vreme dirty (ali nasty) weather, weather dangerous to health
(fizično ali moralno) nezdràv noxious

occasion¹ [əkéižən] samostalnik
prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
pogovorno svečan dogodek
zastarelo potreba
množina posli, opravki

for the occasion za to priložnost
there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
to be equal to the occasion biti čemu kos
to give occasion to s.th. dati povod za kaj
to go about one's occasions iti po opravkih
to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
to have occasion to imeti povod za kaj
on occasion tu in tam, včasih
on the occasion of ob (kongresu)
to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
to be the occasion of s.th. biti povod za kaj

pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu

padalka samostalnik
1. (športnica) ▸ ejtőernyősZbirko muzeja športa je obogatila najuspešnejša slovenska padalka vseh časov Irena Avbelj. ▸ A Sportmúzeum gyűjteményét Irena Avbelj, minden idők legsikeresebb szlovén ejtőernyősnője gazdagította.
2. lahko izraža negativen odnos (ženska, ki se pojavi občasno ali nepričakovano) ▸ beeső személy
Hvaležna sem vam za vse vaše poste, za vse spodbudne besede, ki jih zapisujete in so nam padalkam, ki forum v večini primerov samo beremo, v neizmerno pomoč in moralno podporo. ▸ Hálás vagyok minden hozzászólásáért, minden bátorító szaváért, amit leír, ami óriási segítség és erkölcsi támasz nekünk, akik csak úgy néha-néha bekukkantunk a fórumra.

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

pervertir [-ie/i-] izpriditi, pokvariti

pervertirse izpriditi se, moralno propasti
pervinca f rast zimzelen

podpírati soutenir, appuyer, maintenir; aider, assister, secourir ; (denarno) subventionner ; (pospeševati) favoriser

podpirati se medsebojno se soutenir, s'entraider
podpirati moralno relever le moral
podpirati z nasvetom in z denarjem aider quelqu'un de ses conseils et de sa bourse

podpóra (-e) f

1. appoggio, sostegno, rincalzo, puntello:
lesne, kovinske podpore v rudniku i sostegni di legno, di metallo nella miniera

2. aiuto, soccorso, sussidio, sovvenzione:
prejemati podporo percepire un sussidio

3. pren. aiuto, appoggio, sostegno:
imeti, uživati podporo ljudstva avere, godere dell'appoggio del popolo
dajati podporo prizadevanju appoggiare, sostenere gli sforzi
dati moralno podporo dare appoggio morale

podpréti mettre (ali apporter) un appui à quelque chose, soutenir ; (stavbo bočno) étayer (tudi figurativno) ; (vojaško) appuyer; patronner, aider, venir en aide ; (pomagati) secourir ; (denarno) subventionner

podpreti koga donner (ali prêter) la main à quelqu'un, (finančno) soutenir quelqu'un financièrement
podpreti mnenje appuyer (ali défendre) une opinion
moralno podpreti relever le moral, soutenir moralement
podpreti z nasipom terrasser
podpreti prošnjo kake osebe appuyer la demande de quelqu'un
podpreti neko stvar se faire le soutien d'une cause

pohujša|ti (-m) (moralno pokvariti) sittlich verderben

pokváriti to render unfit for use; (poškodovati) to damage; (posel) to botch, to bungle; (moralno) to corrupt, to deprave, to pervert, to demoralize; (zrak itd.) to pollute, to foul

pokváriti veselje to spoil someone's pleasure; to be a killjoy
pokvaril nam je veselje he spoiled our pleasure (ali fun), he was a wet blanket
pokváriti račune to upset (ali to frustrate, to thwart) someone's plans (ali calculations, ironično little plan)
pokváriti upanja to dampen someone's hopes
pokvaril si boš oči you will ruin your eyes (ali your sight)
pokváriti si tek (apetit) to spoil one's appetite
pokváriti si želodec to ruin (ali to upset) one's stomach
vročina je pokvarila ribo the fish has gone off in the heat, the heat has tainted the fish
pokvaril mi je račune (figurativno) he spiked my guns
pokváriti se to go bad, to be spoilt, to spoil, to change for the worse, to grow worse; (stroj itd.) to break down; (meso) to go bad, to go off; (moralno) to become depraved (corrupted, demoralized); (segniti) to rot
motor se mi je pokvaril I had engine trouble
vreme se je pokvarilo the weather has turned nasty

politica f

1. politika:
politica estera zunanja politika
politica dei redditi ekon. dohodkovna politika

2. politika (dejavnost oblasti):
darsi alla politica posvetiti se politiki
politica da caffè kavarniška, diletantska politika
politica dalle mani pulite moralno neoporečna politika
politica militante strankarska politika

3. pren. razsodno, preračunljivo ravnanje

popáčen (-a -o) adj. alterato; stravolto; snaturato; mistificato; depravato:
moralno popačeni ljudje gente moralmente depravata

pošteno prislov
1. (v veliki meri; precej) ▸ tisztességesen, derekasan, alaposan
2. (moralno ustrezno) ▸ tisztességesen, becsületesenČeprav je prodajalcu pošteno plačala avto, ga nima več. ▸ Bár tisztességesen kifizette az eladónak az autót, már nincs meg neki.

pourri, e [puri] adjectif gnil, trhel, preperel; pokvarjen (tudi figuré); masculin gnilo mesto, gniloba (na sadju); pokvarjenec; (familier)

pourri de nabasan z
j'en suis pourri (familier) tega sem do grla sit
été masculin pourri deževno, vlažno poletje
homme masculin pourri de vices moralno pokvarjen človek
neige féminin pourrie snežena brozga, plundra
société féminin pourrie gnila družba
terre féminin pourrie prhlica
bande de pourris! pokvarjenci!
(familier) il est pourri de fric ima polno denarja
sentir le pourri zaudarjati po gnilobi

pourrir [purir] verbe intransitif

se pourrir gniti; trohneti, prhneti; figuré pokvariti se; verbe transitif povzročiti gnitje (quelque chose česa); figuré (moralno) pokvariti; razvaditi (otroka)
la situation se pourrit položaj se slabša