Franja

kolesnik [é] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (mandljevolistni mleček) Mandelblättrige Wolfsmilch

kranjsk|i (-a, -o) (iz Kranja) von/aus Kranj; (iz Kranjske) Krainer ( tudi rastlinstvo, botanika ) (grint Krainer Kreuzkraut, kamnokreč Krainer Steinbrech, mleček Krainer Wolfsmilch, petoprstnik Krainer Fingerkraut, lilija Krainer Lilie, kozja češnja Krainer Kreuzdorn)

križnolistn|i (-a, -o) kreuzblättrig (mleček Kreuzblättrige Wolfsmilch)

lacteus 3 (lāc)

I.

1. mlečen = iz mleka: umor Lucr., O., lactens sucus herbae Plin. mleček.

2. poln mleka, mlečnat: ubera vaccae demittunt lactea V. napolnjena, polna, štrleča.

3. mleko pijoč, sesajoč, sesen: porcus, verna Mart. —

II. metaf.

1. mlečne barve, bel kot mleko, mlečnobel: cervix, colla V., coma Col., gemma Mart.; kot astr. t.t. Rimska cesta (gr. γαλαξίας κύκλος ali samo γαλαξίας): orbis lacteus Ci. ali via lactea O. ali circulus lacteus Plin. ali plaga lactea caeli Stat.

2. mlečen, mlečnosladek = bogat, poln: illa Livii lactea ubertas Q., Livius lacteo eloquentiae fonte manans Hier.

lactūca -ae, f (lāc) bot. laktúka = mlečnata rastlina: lactuca a lacte, quod olus id habet lac Varr.; poseb. (vrtna) ločíka, solata (glavnata solata in endivija (rezva)): Col., Plin., Mart., Vulg., acria circum rapula, lactucae, radices H., lactuca innatat acri post vinum stomacho H., l. marina Cels., Col. = l. caprina Plin. (= tithymallus) mleček (najbrž Euphorbia dendroides (= gr. τιϑύμαλος δενδρώδης) Linn.), l. sedens Mart. ali sessilis Mart. nizka ločika, lactucae tertium (genus) sessile Plin.

lāser -eris, n (prim. lāserpīcium)

1. jelenovčev sok, „vražje govno“, „ôžnik“, azafetida (Asa foetida), na zraku strjen smolnati mleček, ki ga daje rastl., imenovana lāserpīcium ali sirpe = jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“ (Ferula asa foetida Linn.): Cels., Col., Plin., Ap., Marc., L., Cyrenaicum Col., P. Veg. (gr. ὀπὸς Κυρηναϊκός); šalj.: l. Arretinum Augustus ap. Macr. (o Mecenatu).

2. bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“: laseris radix ali radicula Plin. — Soobl. lāsar -aris, n: Plin.

lāserpīcium (lasserpītium, lāsarpīcium, lāserpītium, lāsarpītium) -iī, n (iz lac sirpīcium = mleček rastline, imenovane sirpe (gr. σίλφιον, gl. sirpe); zaradi njene smolenosti je ljudska etim. izpeljevala -pīcium iz pix smola in osamosvojila laser) bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček („vražje govno“, „ôžnik“, azafetida) (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: Ca. fr., Col., Plin., hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

mátičen (-čna -o) adj.

1. zool. della regina (ape, formica):
čeb. matična celica (matičnik) celletta della regina
matična kletka cassetta per il trasporto della regina
matična rešetka schermo togliregina
matični mleček gelatina reale, pappa reale

2. strojn. del dado

3. societario

4. del paese d'origine, della madrepatria:
matična dežela madrepatria

5. navt.
matična luka porto d'immatricolazione

6. adm. anagrafico, dello stato civile;
matični okoliš circondario anagrafico
matični urad anagrafe, ufficio dello stato civile

7. agr. madre:
matična rastlina pianta madre
voj. matična vojna ladja nave appoggio
metal. matični model madreforma

8. adm. matricolare:
matična številka numero matricolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. matična tračnica contrago
teh. matični navoj chiocciola
strojn. matični vijak madrevite

mȁtičnī -ā -ō matični: -i izvadak izvleček iz matice; matični brod; -a mliječ, mleč matični mleček; -a knjiga, škola, ćelija; -a zemlja matična dežela; -a domovina

mēcōnis -idis, f (gr. μηκωνίς) mekónida, vrsta zelene solate, ki ima podoben uspavajoč mleček kot mak: Plin.

mlek|o³ [é] srednji spol (-a …)
rastlinstvo, botanika pasje mleko (vrtni mleček) die Garten-Wolfsmilch
ptičje mleko der Milchstern

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro

pappa¹ m

1. zdrobova juha; kaša

2. slabš. razkuhana jed
pappa molle pren. mevža, slabič

3. papica:
soffiare nella pappa pren. ovaditi, ovajati
volere la pappa scodellata kaj hoteti dobiti na pladnju

4.
pappa reale čebel. matični mleček

sirpe -is, n (beseda izhaja iz istega vira kot gr. σίλφιον; morda je afr. izvora) bot. = laserpitium jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček, imenovan „vražje govno“ ali „ôžnik“ (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: teque oro et quaeso, si speras tibi hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

sȉtan -tna -o
1. majhen: čovjek -a uzrasta; puna kuća -e djece; ostao je sav život sitan činovničić
2. droben: -o brašno; sitan novac; -a roba; -a stoka drobnica; -o stočarstvo
3. malenkosten, nepomemben: voditi -e razgovore; -i obziri; -e stvari
4. -a granica bot. puhasti hrast; -a kopriva bot. mala kopriva; -a ljubičica bot. divja vijolica; -a leća bot. vodna lečica; -a mlječika bot. obmorski mleček

srpast|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija Sichel- (mleček die Sichel-Wolfsmilch, prerast das Sichel-Hasenohr, meteljka der Sichelklee, raca die Sichelente)
srpasti škrjanec die Sichellerche

sȳcē -ēs, f (tuj. συκῆ smokva) síka

1. bot. sicer peplis (mali (drobni) mleček, Euphorbia peplis Linn.) imenovana rastl.: Plin.

2. bot. vrsta smole ali smolastega lesa: Plin.

3. gnojni izcedek oz. krmeželj v kotičku očesa: Plin.

širokolísten (-tna -o) adj. bot. latifoglio:
širokolistna rastlina albero latifoglio, pianta latifoglia
širokolistna lobodika ruscolo maggiore (Ruscus hypoglossum)
širokolistni mleček euforbia rognosa (Euphorbia platyphyllos)

širokolistn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Breitblättrige(r) (grahor Breitblättrige Platterbse, jelenovec Breitblättriges Laserkraut, mleček Breitblättrige Wolfsmilch, močvirnica Breitblättrige Sumpfwurz, munec Breitblättriges Wollgras, rogoz Breitblättriger Rotkolben, smiljka Breitblättriges Hornkraut, zvončica Breitblättrige Glockenblume)

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.