Franja

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

live² [liv]

1. neprehodni glagol
živeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti

2. prehodni glagol
preživljati

to live to be old; ali to live to a great age dočakati visoko starost, dolgo živeti
to live close živeti pretirano skromno
to live in a small way skromno živeti
to live in clover živeti v obilju, živeti brezskrbno
to live fast razuzdano živeti
to live a lie živeti čez svoje razmere
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
live and learn! učiš se vse življenje
to live by painting živeti od slikanja
to live to o.s. sam zase živeti
to live within o.s. povleči se vase, živeti po svoje
live and let live daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živeti
to live a double life živeti dvojno življenje
the dead live on in our hearts mrtvi živijo dalje v naših srcih
to live to see doživeti
to live off one's capital živeti od svojega kapitala
to live by one's wits znajti se v življenju, živeti od sleparstva
live wage mezda, ki komaj zaleže za življenje

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

minimal|en (-na, -no) minimal; geringstmöglich; Mindest-, Minimal- (čas die Mindestzeit, čas odmora die Mindestruhezeit, delež der Mindestanteil, dohodek das Mindesteinkommen, dopust der Mindesturlaub, konsenz der Minimalkonsens, program das Minimalprogramm, rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum, znesek der Mindestbetrag, cena der Mindestpreis, dolžina die Mindestlänge, doza die Mindestdosis, hitrost die Mindestgeschwindigkeit, mezda der Mindestlohn, odškodnina die Mindestentschädigung, starost das Mindestalter, višina die Mindesthöhe, višina letenja die Mindestflughöhe, vrednost der Minimalwert, teža tovora die Mindestfrachtmenge, obdavčitev die Mindestbesteuerung, odmik der Mindestabstand, velikost die Mindestgröße, pravice Mindestrechte množina, zahteve Mindestanforderungen množina, število točk die Mindestpunktzahl, trajanje die Mindestdauer)

naturaln|i (-a, -o) Natural- (denar das Naturalgeld, dajatev die Naturalabgabe, forma die Naturalform, mezda der Naturallohn, obligacija die Naturalobligation, terjatev die Naturalforderung, vrednost der Naturalwert)
naturalno gospodarstvo die Naturalwirtschaft, Naturwirtschaft
naturalna obveznost die natürliche Verbindlichkeit

neto [é] (-,-) netto; Netto-, Rein-, Eigen- (dohodek das Nettoeinkommen, zaslužek der Nettoverdienst, znesek der Nettobetrag, Reinbetrag, cena der Nettopreis, mezda der Nettolohn, vrednost der Nettowert)
bruto za neto bfn (brutto für netto)

realn|i (-a, -o) real, Real- (definicija die Realdefinition, dohodek das Realeinkommen, gimnazija das Realgymnasium, mezda der Reallohn, pogodba der Realvertrag, politika die Realpolitik, pravica das Realrecht, unija die Realunion, bivanje die Realexistenz, breme die Reallast)

stradálski

stradálska mezda, plača starvation wages pl
stradálske cene starvation diet

tedensk|i [é] (-a, -o) einwöchentlich; Wochen- (delovni čas die Wochenarbeitszeit, pregled die Wochenschau, mezda der Wochenlohn, smučarska karta der [Wochenskipaß] Wochenskipass, vozovnica die Wochenkarte)

tédenski weekly

tédenski časopis weekly paper, weekly, pl -ies
tédenska mezda, plača weekly wage
tédensko poročilo, tédenski pregled weekly report
tédenski program gledališče weekly programme
tédenska revija weekly magazine (ali review)
tédenski sejem weekly market
tédenski zaslužek weekly earnings pl

tédenski semanal

tedensko delo (poročilo, bilanca, izdaja) trabajo m (informe m, balance m, edición f) semanal
tedenska mezda salario m semanal; semana f
tedenska revija revista f semanal
tedenski časopis semanario m, periódico m semanal
tedenska vozovnica billete m (ali abono m) semanal (a tarifa reducida)
tedenski pregled resumen m semanal, (filmski) actualidades f pl; noticiario m; TV crónica f de la semana

ur|a¹ ženski spol (-e …)

1. časovna enota: die Stunde (polna volle, debela geschlagene)
dobri dve uri/dve debeli uri gut zwei Stunden
četrt ure eine Viertelstunde
pol ure eine halbe Stunde
tričetrt ure eine Dreiviertelstunde
pred eno uro vor einer Stunde
vsako uro stündlich
vsake tri ure alle drei Stunden
na … ur/vsakih … ur -stündlich
(pet fünfstündlich, šest sechsstündlich, deset zehnstündlich)
na 12 ur halbtäglich
na četrt/pol ure viertelstündlich/halbstündlich
star … ur -stündig
(pet fünfstündig)
star pol ure halbstündig

2.
na uro in der Stunde/die Stunde (120 km na uro 120 km die Stunde)
hitrost na uro die Stundengeschwindigkeit
(80) kilometrov na uro (80) Stundenkilometer
s sto na uro mit hundert
pogovorno: mit hundert Sachen
povprečno na uro im Stundendurchschnitt

3. promet:
vsako uro im Stundenabstand, železnica im Einstundentakt

4.
delovna ura die Arbeitsstunde
režijska ura Regiestunde
mezda na uro der Stundenlohn
plačilo na uro das Stundengeld
cena delovne ure der Stundensatz
po urah stundenweise

5. oddaljenost: die -stunde (hoda Fußstunde, Wegstunde, ježe Reitstunde, leta Flugstunde, vožnje Autostunde)
oddaljen eno uro vožnje eine Autostunde entfernt
ure hoda stundenweit

6. kratica:
ure, ur Stdn.
ure in ure, cele ure stundenlang
uro za uro/iz ure v uro Stunde um Stunde
24 ur na dan rund um die Uhr
ki dela 24 ur na dan Rund-um-die-Uhr-
hotel za uro das Stundenhotel
|
rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde

μισθός, ὁ [Et. slov. mèzda, got. mizdô, plača = nem. Miete] 1. plača, nagrada, najemnina, τινός za kaj, μισθὸς ῥητός dogovorjena plača, ἐπὶ μισθῷ ali μισθοῦ za plačo, μισθοὺς φέρω ali φέρομαι dobivam plačo, imam korist, μισθὸν λαμβάνω, δέχομαι dobivam plačo, πράττομαι zahtevam, τελέω, δίδωμι dajem. 2. povračilo; plačilo, kazen NT.

μισθο-φορά, ἡ (φέρω) mezda, plača; dobivanje plače.

σῑτηρέσιον, τό 1. jed, živež, hrana, oskrba, hranjenje. 2. mezda, plača, denar za hrano.

плата f plača, plačilo; pristojbina;
заработная плата mezda, zaslužek;
сдельная плата akordna mezda;
подённая плата dnevna mezda;
квартирная плата najemnina za stanovanje;
плата за вход vstopnina;
плата за хранение ležarina

подённый dneven; na dan
подённый рабочий dninar
подённая плита dnina, mezda;

часовой¹

1. (eno)uren;
часовая оплата mezda na uro;
ч. поезд vlak, ki odhaja ob eni;

2.
ч. магазин trgovina z urami;
часовых дел мистер (zast.) urarski mojster, urar