Franja

retata f

1. rib. metanje mreže; ulov (tudi pren.)

2. pren. prijetje, aretacija (več oseb)

rimessa f

1. ponovna postavitev

2. šport metanje avta:
rimessa laterale stranski avt
giocare di rimessa pren. parirati (nasprotniku)

3. return (tenis)

4. sprava, spravljanje (živine, pridelek)

5. kašča

6. avto garaža; remiza

7. pošiljka (denarja, blaga):
rimesse degli emigranti denarne pošiljke zdomcev

8. trgov. izguba:
vendere a rimessa prodajati z izgubo

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.

sortilege [sɔ́:tilidž] samostalnik
žrebanje, metanje žreba; vedeževanje, prerokovanje (iz žreba); čarovnija, magija, začaranje, uročenje

sortition [sɔ:tíšən] samostalnik
metanje (vlečenje) žreba, žrebanje; določitev z žrebom

sparsiō -ōnis, f (spargere)

1. sipanje, škropljenje: croci Sen. ph., quis feret hominem de sparsionibus dicentem odoratos imbres? Sen. rh.

2. pren. sipanje daril, metanje daril v gledališču: dives sparsio Stat.

sublevātiō -ōnis, f (sublevāre) olajšanje, olajševanje

1. metanje z ladje (v vodo): Paul. fr.

2. metaf. lajšanje, (u)blažitev, omilitev, olajšava: Aug., salutis omnium causa aliqua sublevatio et medicina quaesita est Ci.

superiectiō -ōnis, f (superiacere)

1. metanje čez (na) kaj, ogrnitev, ogrinjanje: vestium Arn.

2. metaf. kot ret.t. t. pretiravanje, hiperbola: Q.

tormentum -ī, n (*torc-mentum iz *torqu̯(e)-ment(om) : torquēre) orodje za navijanje, sukanje, stiskanje

1. vitlo, vitel: falces tormentis introrsus reducebant C.

2. vrv: praesectis omnium mulierum crinibus tormenta effecerunt C.

3. spona, vez: ferreum Pl., tormentorum iniuria Petr., tormenta laxare Ps.-Q. (Decl).

4. stroj za metanje oz. streljanje, metalo, metalnica, streljalo, izstreljevalo: bellica tormenta Varr., L., ibi tormenta collocavit C., balistae lapidum et reliqua tormenta Ci.; pren.: cum omnibus machinis ac tormentis oppugnarer Ci.; meton. (debel) izstrelek: ut telum tormentumve missum adigi nox posset C., fenestrae ad tormenta mittenda C. strelnice, strelne line, tormentum missile Plin.

5. mučilna naprava, mučilo, natezalnica, starejše téza, tezálnica: Tib., Plin., Plin. iun., Suet. idr., excruciari tormentis C., cruciatus tormentorum T., tormenta adhibere, minitari C., tormentis aliquem dedere Ci. dati ali razpeti koga na natezalnico, mučiti koga na natezalnici, dare se in tormenta Ci., tormentis quaerere Ci., verberibus ac tormentis quaestionem habere pecuniae publicae Ci., ementiri (zlagati se, krivo izpovedati) in tormentis Ci., tormenta non recusare Cu.; metaf. trpinčenje, mučenje, muka, stiska, sila, nuja, bol, bolečina: tormenta fortunae, suspicionis Ci., invidiā non invenēre maius tormentum H., tormenta vulvae Plin., ventris, stomachi tormenta tolerare Sen. ph., incredibiles cruciatus et indignissima tormenta pati (o obolelih za protinom (podagro, putiko)) Plin. iun.; occ. pritisk, sila, prisila: Sen. ph., lene tormentum ingenio admoves H., tormenta tibiarum Plin. pritiskala, pritiskalniki.

toss-up [tɔ́sʌ́p] samostalnik
metanje novca v zrak
figurativno negotova stvar, slučaju prepuščena stvar

it was a toss-up bilo je odvisno od slučaja, ni bilo sigurno
it is a toss-up whether she comes or not je še vprašanje, če bo prišla ali ne

unloading [ʌnlóudiŋ] samostalnik
iztovarjanje, izkrcavanje; izpraznitev (strelnega orožja)
figurativno razbremenitev, olajšanje; (borza) prodaja vrednostnih papirjev, metanje na tržišče

upcast¹ [ʌ́pka:st]

1. samostalnik
metanje v zrak (kvišku)
mineralogija upcast shaft
preduh
geologija razpoka

2. pridevnik
kvišku (v zrak) vržen; kvišku dvignjen (pogled), odprt (oči)

Würfelbecher, der, posodica za metanje kock

бомбометание metanje bomb

подкидной (zast.) podtaknjen; namenjen za metanje kvišku

тоня f lovišče rib; metanje ribiške mreže; mreža z ulovljenimi ribami

balinček samostalnik
(športni rekvizit) ▸ pallinó, célgolyóNasprotna ekipa poskuša približati svojo kroglo balinčku bolje od tekmeca ali zbiti njegovo kroglo. ▸ A rivális csapat megpróbálja a golyóját közelebb juttatni a pallinóhoz, mint az ellenfél versenyzője, vagy megpróbálja kiütni annak golyóját.

bíser pearl (tudi figurativno); figurativno jewel; (steklen) bead

jamski bíser cave pearl
okrašen z bíseri pearly
lov na bísere pearl fishery
lovec na bísere pearl diver, pearl fisher
nizanje bíserov threading pearls
niz bíserov string of pearls
umeten bíser imitation pearl
iskati bísere to pearl, to fish for pearls
tvoriti bísere to produce cultured pearls
metati bísere svinjam (figurativno) to cast pearls before swine
ona je bíser figurativno she's a gem, she's a pearl
to je metanje bíserov svinjam (figurativno) it's caviare to the general

caviar(e) [kǽvia:] samostalnik
kaviar

it's caviar(e) to the general tega preprosti ljudje ne razumejo, to je samo za izbrance, to metanje biserov svinjam

dé [de] masculin

1. (= dé à coudre) naprstnik; familier majhna čaša, kozarček

2. (= dé à jouer) (igralna) kocka; architecture podnožje, podstavek

dé pipé tako narejena kocka, da pade zlasti na neko določeno stran
un dé à coudre (figuré) zelo majhna količina (de vin vina)
cornet masculin à dés kupica za metanje kock
coup masculin de dés met kocke (pri igranju)
jouer aux dés kockati
c'est un coup de dé(s) to je stvar sreče
le dé en est jeté (figuré) kocka je padla
les dés sont jetés odločitev je padla