Franja

spicciolare² v. tr. (pres. spicciolo) menjati za drobiž

sprégati -am
1. sprezati: spregati živino v par
2. konjugirati, sprezati, mijenjati, menjati glagol po licima i vremenima

tergiversate [tə́:dživə:seit] neprehodni glagol
izgovarjati se, izmotavati se, izmikati se, izvijati se; po okoliših govoriti; nasprotovati si; obračati plašč (po vetru), menjati načela ali stranke; odpasti, postati odpadnik

trade² [tréid] prehodni glagol
menja(va)ti blago (for za)
trgovati (z); proda(ja)ti, izmenjati
neprehodni glagol
trgovati, kupčevati, tržiti
zastarelo pogajati se za ceno, barantati

to trade seats with s.o. zamenjati sedež s kom
to trade in pardons trgovati, kupčevati z odpustki
to trade away (pod ceno) (raz)prodati (blago)
to trade off razprodati
to trade on špekulirati na (kaj), uporabiti (kaj) v svoj prid, izkoristiti (kaj)
to trade on the credulity of a client izkoristiti odjemalčevo lahkovernost
to trade in an old car for a new one dati star avto v plačilo za novega

usìtniti ùsitnīm
1. zdrobiti: usitniti šećer
2. menjati v drobiž: usitniti novac
3. ekspr. drobiti: usitniti korake
4. pahuijice usitnile, zagustile začele so padati drobnejše, pa bolj goste snežinke; usitniti glasom govoriti z drobnim, visokim glasom

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

voltare

A) v. tr. (pres. vōlto)

1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

2. knjižno prevesti, prevajati

3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu

warp² [wɔ:p]

1. prehodni glagol
zviti, izkriviti (les itd.); namočiti z muljem, pognojiti (zemljo); spodrezati, pristriči nit, prejo (za tkanje), snovati, razporediti niti (preje) vzporedno; moralno pokvariti, popačiti, skaziti, imeti slab vpliv na, slabo delovati; odvrniti, zapeljati; sprevračati (dejstva), pačiti
navtika vleči z vrvmi ladjo vzdolž obale ali menjati sidrišče s pomočjo sidra

enthusiasm warped his judg(e)ment navdušenje je izkrivilo njegovo razsodnost
the heat has warped the cover of the book vročina je skrivila platnico knjige
his misfortunes warped his mind nesreča ga je naredila čudaškega

2. neprehodni glagol
zviti se, skriviti se; viti se; majati se, omahovati; vzeti napačno smer, skreniti
poetično oveneti; zgrbančiti se

the wood has warped in drying pri sušenju se je les zvil

кочевать klatiti se, živeti kot nomad; (pren.) pogosto menjati kraj bivanja

разменивать, разменять menja(va)-ti;

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

al pári adv. ital. ekon. alla pari:
menjati al pari cambiare alla pari

bankovec samostalnik
(papirnati denar) ▸ bankjegy, papírpénzOdprl je ovojnico in v njej našel sto bankovcev po deset dolarjev. ▸ Kinyitotta a borítékot, és száz darab tízdolláros bankjegyet talált benne.

bivalíšče domicilio m ; residencia f ; lugar m de residencia

brez stalnega bivališča sin domicilio fijo
z bivališčem v ... domiciliado en...
menjati svoje bivališče cambiar de domicilio

bordo m

1. navt. ladijski bok, krov:
persona di alto bordo pren. visoka osebnost, človek na položaju

2. ekst. ladja:
libro di bordo ladijski dnevnik
virare di bordo obrniti ladjo; pren. menjati smer, prepričanje, zasukati pogovor
andare, salire a bordo stopiti na krov, na ladjo

3.
a bordo di na, v:
a bordo di un'automobile, di un aereo v avtomobilu, v letalu

4. rob

5. obšiv, obrob

boyau [bwajo] masculin (večinoma pluriel) črevo; cev (pri brizgalnici); militaire cikcak jarek, ki povezuje strelske jarke; ozek rov v rudniku; zračnica, pnevmatika

corde féminin à boyau struna (iz črev) (za violino, teniške loparje itd)
boyau de bicyclette, en caoutchouc zračnica za bicikel, gumijasta zračnica
gros boyaux pluriel debelo črevo
changer de boyau, percer le boyau menjati, predreti zračnico
(populaire) se tordre les boyaux zvijati se od smeha

braquet [brakɛ] masculin prestava (pri biciklu)

changer de braquet menjati prestavo

brzína (-e) f

1. velocità:
drveti z veliko brzino correre a forte velocità, a velocità sostenuta

2. žarg. avt. marcia:
menjati brzino cambiare la marcia

change¹ [čeindž] samostalnik
sprememba; menjava; borza; drobiž, prestop, prehod
astronomija mlaj
množina potrkavanje (z zvonovi)

for a change za spremembo
change of air sprememba razmer
medicina change of life klimakterij
to get the change out of s.o. ugnati koga
to ring the changes pogosto menjati službo, ponavljati isto z drugimi besedami
to take a change out of s.o. maščevati se nad kom; kaznovati koga
small change drobiž
to take the change on s.o. (pre)varati koga
a change for the better poboljšanje
a change for the worse poslabšanje