Franja

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

mèđa ž, daj. mȅđi, tož. mȅđu, mn. mȅđe
1. meja: državna, opštinska međa
2. živa meja, ograja iz naloženega kamenja

mere³ [míə] samostalnik
arhaično meja

mere stone mejnik

meta ženski spol cilj, vrata (nogomet), meja

llegar a la meta doseči cilj
meta m (šp) vratar, golman

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

mete¹ [mi:t] samostalnik
(tudi množina) meja, mejnik

pravno metes and bounds meje
figurativno to know one's metes and bounds poznati mero, ne prekoračiti meje

mjȅra ž (ijek.), mȅra ž (ek.)
1. mera: mjera od oka; uzeti -u; po -i; mjera za duljinu, površinu, težinu, vrijeme; držati -u; ne znati -e; prevršiti -u prekoračiti mero; vraćati istom -om; prešla dara -u ekspr. mera je polna
2. ritem: udariti naglašenom -om
3. mat. mera: najveća zajednička mjera
4. meja: sve ima svoje -e
5. ukrep: preduzeti, poduzeti odlučne -e
6. teža: živa mjera krave, vola

mōdo m

1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že

2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak

4. jezik naklon, modus

5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način

6. pravo breme

mr̀gīnj -ínja m (dalm. margine) dial.
1. mejnik: mrginj je granični znak, kamen između dva imanja
2. meja, griva, nezoran travnat del med njivami

mucrō -ōnis m. (prim. gr. ἀμύσσω, at. ἀμύττω razim, režem, razpraskam, ἀμυχή raza, ἀμυκαλή puščična ost, ἀμυχμός praska, odrgnina, raza, lit. mušù, mùšti biti, tolči)

1. ost, konica, rezilo, starejše rt (= konica), rez (= rezilo): falcis Col., dentis Plin., cultri Iuv., medio ense iugulaberis, quandoquidem mucro hebes est O.

2. meton. meč, bodalo: mucrones militum tremere Ci., mucrone subrecto L., strictis mucronibus V., pugnant mucrone veruque Sabello V.

3. metaf.
a) ostrina, ostrost, rezkost, pikrost: defensionis tuae Ci., mucro ingenii cotidianā pugnā retunditur Q., totius ductus quasi mucro Q. ostrica, puščica, poanta, nisi mucronem aliquem tribunicium exacuisset in nos Ci.
b) konica = skrajni del, konec, meja: anceps Lucr., faucium Plin. ozke ceste.

Opomba: Abl. sg. mucroni: Lucr.

ȍbala ž
1. obala, breg, obrežje: sjedimo kraj -e
2. živa meja, meja; plot: dunu vjetar i mala tičija pobjegla u žbunje i -e; Obala Bjelokosti ž Slonokoščena obala

ōra¹ -ae, f (gl. ōs in prim. gr. ὤα rob, obrobek)

1. (morska) obala, (morsko) obrežje, nabrežje, (morska) brežina, (morski) breg, primorje: Pl., C., H. idr., o. Italiae, Asiae L., oris Italiae maritimis Ci., urbes sitae in orā Thraciae N., litoris ora V. obrežni rob; meton. primorci, brežani: ora maritima Cn. Pompeium requisivit Ci., Campaniae oram descivisse T.

2. kraj sveta, (po)krajina, stran neba (sveta), zemeljski pas: Plin., domus Aeneae cunctis dominabitur oris V., rex gelidae orae H., globus terrae duabus oris habitabilis Ci.; od tod pesn.: Acheruntis orae Lucr. = podzemlje, luminis orae Enn. ap. Ci., V., Lucr. „kraji svetlobe“ = dnevna (sončna) svetloba, svet, zemlja, življenje.

3. metaf. obrobek, obrobje, rob, konec, kraj, meja: poculi Lucr., orae lori Gell., clipei orae V., oras loricae recludit hasta V., purpurea ora Cat. rob (obleke), orae vulneris Cels., ora regionum Ci., extrema ora Vocontiorum agri L., extremae silvae L.; pesn.: oras evolvite belli V. (po Enn.) bojno prizorišče, bojišče.

ōrbita f

1. tir, pot, krivulja

2. astr. orbita, pot

3. pren. okvir, meja; vplivno področje

4. anat. očnica, orbita:
avere gli occhi fuori dalle orbite pren. izbuljiti oči

orizzonte m

1. obzorje, horizont; obzornica, obnebnica

2. geol. horizont

3. pren. (duševno) obzorje, razgledanost:
l'orizzonte politico internazionale mednarodno politično obzorje, mednarodna politična slika
fare un giro d'orizzonte pren. pregledati celotno situacijo

4. pren. meja (dojemanja, znanja):
gli orizzonti della scienza moderna meje sodobne znanosti

òsredak -tka m, mn. òsreci òsredākā
1. osredek, srednja brazda
2. meja, nezoran travnat del med njivama
3. osredek, otok v reki, jezeru
4. anat. pretin v nosu

pale³ [péil] samostalnik
kol, lata; ograja, meja; obseg, ozemlje, ograjeno ozemlje
grboslovje navpična črta v grbu

figurativno beyond (ali outside) the pale izven mej (dovoljenega)
figurativno within the pale of v mejah (dovoljenega); v okrilju (npr. cerkve)
the English Pale nekoč angleško ozemlje okrog Calaisa
the (English; ali Irish) Pale področje v vzhodni Irski, nekoč pod angleško upravo

plafond tujka franc. m invar.

1. gradb. strop, plafon

2. aero (tangenza) najvišja dosegljiva točka

3. pren. plafon; limit, meja:
il plafond del credito limit posojila

pōmērium (in pōmoerium) -iī, n (= *post-moerium iz *pos-moiriom; *pos iz post in moiriom iz moerus = mūrus)

1. obzidna ledina, obzidna gmajna, obzidna ograda, pomêrij = nezazidan in neobdelan pas ob mestnem obzidju: T. idr., pomerium intrare, transire Ci., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium (prostor za zidom (obzidjem), za(ob)zidni prostor) interpretantur esse; est autem magis circamoerium … hoc spatium, quod neque habitari neque arari fas erat, non magis, quod post murum esset, quam quod murus post id, pomerium Romani appellarunt; et in urbis incremento semper, quantum moenia processura erant, tantum termini hi consecrati proferebantur L.

2. pren. meja: qui minore pomerio finierunt Varr., certos scientiae fines et velut quaedam pomeria et effata posuerunt Macr. — Soobl. postmoerium: post ea qui fiebat orbis, urbis principium; qui quod erat post murum, postmoerium dictum, † eius † que auspicia urbana finiuntur Varr., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium interpretantur esse L.

Opomba: Prim. tudi obl. posimirium (v nekaterih rokopisih posimerium): [Posimi]rium esse ait Antistius … [ponti]ficalis pomerium, id est l[...]cato P. F.

portata f

1. jed (pri kosilu)

2. nosilnost:
la portata di un autotreno nosilnost tovornjaka

3. voj. domet

4. pren. meja, dostopnost, dosegljivost:
una macchina che non è alla portata della mia borsa avto, ki ni dosegljiv za moj žep
alla portata di tutti vsem dostopen
a portata di mano pri roki

5. pren. sposobnost, moč

6. pren. važnost, pomembnost:
evento di portata storica zgodovinsko pomemben dogodek

7. fiz. pretok (vode)

8. arhit. ločni razpon

Rain, der, (-/e/s, -e) meja