Franja

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

yolky [jóuki] pridevnik
podoben rumenjaku; ki se tiče rumenjaka; masten (o volni)

жи́рний прикм., másten prid.

жирный masten, zamaščen, tolst, pitan

жирови́й прикм., másten prid., maščôben, maščôbni prid.

масни́й прикм., másten prid.

наварный močen, masten (juha)

промасленный masten, namazan, naoljen

са́льний прикм., másten prid.

сальный lojen, masten; (pren.) opolzek;
сальная свеча lojenka;
сальная железа lojnica;
с. откорм pitanje

солёный (o)soljen, slan, v sol vložen; (pren.) masten, opolzek (dovtip);
солёные огурцы vložene kumarice

тучный tolst, rejen, masten

fattish [fǽtiš] pridevnik
precej masten, precej debel, tolst

frittēlla f

1. kulin. krap, miška, ocvrtek

2. masten madež:
una camicia piena di frittelle srajca, polna madežev

grasset, te [grasɛ, t] adjectif precéj masten

heavy type [hévitaip] samostalnik
tisk masten tisk

lardy [lá:di] pridevnik
špehat masten

másnica ž
1. črnavka, klobasa od udarca
2. špehovka, mastna pita
3. masten madež na obleki
4. bot. mastnica, Pinguicula

masnjìkav -a -o mastnat, kot masten: masnjikav vazduh

mástiti mâstīm mâšćāh -āše
I.
1. mastiti: lojnice maste kožu
2. mazati z mastjo
3. beliti z mastjo: mastiti jelo
4. mastiti brk mastiti se z dobro jedjo
5. barvati: mastiti vunu, pređu, svojom krvlju zemlju
6. ekspr. lagati: tako je on nama mastio
II. mastiti se
1. mastiti se: mastiti se guskom, dobrim zalogajem
2. postajati masten: odjeća se na njemu masti
3. ekspr. svečiti se: dlaka se na konju masti