Franja

silitór -oáre (-óri, -oáre) adj. marljiv, prizadeven

solērte agg. marljiv, prizadeven

solícito skrben; vnet, marljiv, vesten; ustrežljiv

sollecito¹ agg.

1. knjižno skrben:
essere sollecito di skrbeti za

2. marljiv

3. uren, hiter

strenuous [strénjuəs] pridevnik
delaven, marljiv, neutruden; vnet, goreč, prizadeven, skrben, vztrajen, nepopustljiv; močan, energičen; naporen, utrudljiv

strenuous opposition močna opozicija

strēnuus 3, adv. -ē (indoev. kor. sterē- oster, raskav, energičen, močan biti, razširjen iz kor. ster- [gl. sterilis]; prim. gr. στρηνής in στρηνός oster, raskav, močen, στρῆνος moč, sl. stradati, strad, stradanje)

1. močen (močan), krepek (krepak), čvrst, utrjen: membra O., manus Cels., corpus Gell., remedium Cu. močno = hitro delujoče (učinkujoče) zdravilo, toxicum Col. močan = hitro delujoč (učinkujoč) strup, saltus (skok) Cu.

2. delaven, prizadeven, marljiv, priden, podjeten, sposoben za kaj, okreten, odločen, boder, čil, uren, nagel, jadrn, agilen, vrl, vesel, živahen (naspr. iners, ignavus, imbellis, timidus): Pl., Ter., Luc. ap. Prisc., Eutr., Veg. idr., mercator strenuus studiosusque rei quaerendae Ca., ut cognosceret te si minus fortem, at tamen strenuum Ci., strenuus et fortis H., intellegebat sibi cum viro forti ac strenuo negotium esse N., fortis ac strenuus socius L., strenui et imbelles S., quodsi cessas aut strenuus anteis H., nunc i, rem strenuus auge! H., iners pro strenuo in manipulum redibat T., strenui ignavique in victoria idem audebant T., strenue (naspr. otiose) hoc facere Pl., Corn., mandata sibi impigre et strenue facere Gell., strenue navigare, arma capere Ci., quae … strenue et fortiter fecisti L., ubi quid fortiter ac strenue agendum esset L., vel mori strenue quam tarde convalescere mihi melius est Cu.; z abl.: Ap. idr., et manu fortis et bello strenuus N., bello strenuus T. vrl (pogumen) vojak, manu strenuus T., Iust. krepek, gens linguā magis strenua quam factis L.; z in z abl.: Ter. idr., nisi forte imperatorem quis idoneum credit in proeliis quidem strenuum et fortem Q.; z gen.: strenuus militiae T. vrl vojak; z dat. gerundivi: (sc. puella) faciendis strenua iussis O.; metaf. o stvareh: adulescens strenua facie Pl., operam rei publicae fortem atque strenuam perhibuit Ca. ap. Gell., strenua nos exercet inertia (oksimoron) H. dejavna nedelavnost, opravilno nedelo, prazno pečkanje, militia Eutr. sposobnost, vrlost v vojaški službi, navis O. urna, hitra, mors Cu. nagla, nenadna; occ. (v negativnem pomenu)
a) podjeten, odločen: neque fidei constans neque strenuus in perfidia T.
b) nemiren: multi in utroque exercitu, sicut modesti quietique, ita mali et strenui T.

Opomba: Neklas. komp. strēnuïor: Luc. ap. Prisc., Pl.; neklas. superl. strēnuissimus: Ca., S., T., Eutr.

studieux, euse [stüdjö, z] adjectif marljiv, delaven, vesten, studiozen

élève masculin studieux marljiv učenec
de studieuses vacances študiju posvečene počitnice

studiós -oásă (-óşi, -oáse) adj. marljiv, prizadeven, studiozen

studioso

A) agg.

1. ki se uči, ki študira

2. marljiv, priden (učenec)

B) m (f -sa) učenjak, učenjakinja; strokovnjak, strokovnjakinja

studiōsus 3, adv. -ē (studium)

1. prizadeven, maren, marljiv, delaven, skrben: valde studiosus ac diligens Ci., putavi mihi suscipiendum laborem utilem studiosis Ci., studioso animo inchoaverat Plin. iun.; sicer večinoma v adv.: Ter., Col., Iust. idr., praedia studiose coluit Ci., aliquem studiose audire Ci., T., quo studiosius armarentur … praemia proposuit N., nec posuit studiosius altera casses O., legere antiquos studiosius Q., studiosissime quaerere Ci., Plin. iun., Suet.; studiose detrahere de aliquo Ci. nalašč, hote, hotoma.

2. marljivo se ukvarjajoč s čim, skrbno (marljivo) se podajajoč kam, na kaj, v kaj, misleč na kaj, skrbno (marljivo) oprijemajoč se česa, resno trudeč se za kaj, prizadevajoč si za kaj, poganjajoč se za čim, marljivo lotevajoč se česa, marljivo poprijemajoč za kaj, stremeč za čim, hrepeneč po čem, želeč (hoteč) kaj, poskušajoč kaj (doseči), težeč k čemu, za čim, vnet za kaj, rad kaj, dehteč, hlepeč po čem, ljubitelj česa; z objektnim gen.: venandi aut pilae Ci., audiendi N. rad poslušajoč, florum H., culinae aut Veneris H., nemorum caedisque ferinae, equorum O., restituendi mei studiosior quam retinendi Ci. ep., studiosissimus munditiarum Suet. ali aleae Aur.; z dat.: nisi adulterio rei nulli aliae Pl., armorum quam conviviorum apparatibus studiosior Iust.; z ad: studiosiores ad opus Varr.; z in z abl.: in argento plane studiosus sum Petr., hoc te studiosiorem in me colendo fore Ci. ep.

3. occ.
a) vedožêljen, védečen, z znanostjo se ukvarjajoč, z umetnostjo se ukvarjajoč, učeč se kaj, študirajoč kaj, učen, studiozen, študiozen; abs.: iuvenis Q., studiosa cohors H. učeno spremstvo, studiose lector! Ap.; subst. studiōsī -ōrum, m studiozi, študirajoči, z znanostjo ali z umetnostjo ukvarjajoči se ljudje (možje), izobraženci, študiranci, učenjaki: Ci., Q., Plin. iun.; metaf. (o stvareh): disputatio Q. učena razprava, otium Plin. iun.; Studiosi tres (sc. libri) Plin. iun., Gell. (naslov spisa Plinija starejšega); z objektnim gen.: dicendi Ci., Q., litterarum N., Gell., eloquentiae, musices Q., alicuius doctrinae Q. učenec, Christianae legis Amm.
b) komu, čemu naklonjen, vdan, privržen, prijazen komu, do koga, kot subst. m prijatelj, privrženec, dobrohotnik; z objektnim gen.: mei, tui, illius victoriae Ci. ep., alterius partis Suet., ad vos, studiosa (sc. mei), revertor pectora O., studiosi Catonis N. za Katona se zanimajoči, ukvarjajoči se s Katonom, homo studiosissimus nobilitatis Ci., studiosissimus existimationis meae Ci., studiosissimus auditor T.

studious [stjú:diəs] pridevnik (studiously prislov)
študijski, učenjaški, nagnjen k študiju, k študiranju; marljiv, skrben, pazljiv, prizadeven
zastarelo nameren, premišljen, kontemplativen

with studious care z veliko skrbnostjo
to be studious of paziti na, biti zaskrbljen za
to be studious to prizadevati si za
to be studious to please rad drugim ugajati
he has a studious turn rad ima učenje (študij, knjige)
to live (to lead) a studious life posvečati se študiju, pridno študirati

trabajador delaven, marljiv

clase trabajadora delavski razred
trabajador, (-a) m/f delavec, (-vka)

trudoljùbiv -a -o, trudòljuban -bna -o delaven, marljiv

ùstalac -aoca m
1. zgodnjik, kdor zgodaj vstaja
2. marljiv, delaven človek

ùstalačkī -ā -ō marljiv, delaven

vrédnic -ă (-i, -e) adj.

1. vrl

2. marljiv, delaven

3. hvalevreden

vrijèdan -dna -o (ijek.), vrédan -dna -o (ek.)
1. vreden: vrijedan pohvale; o tome nije -o govoriti; nisem vrijedan da uđeš u moju kuću
2. marljiv, priden: vrijedan gospodar, radnik
3. dragocen: -a knjiga

працелю́бний прикм., marljív prid.

прилежный priden, prizadeven, marljiv

стара́нний прикм., skŕben prid., marljív prid., prizadéven prid.