Franja

okrúten (-tna -o) adj.

1. crudele, feroce; atroce; sanguinario; barbaro; knjiž. empio, ferino:
okrutno maščevanje vendetta atroce, sanguinaria
okruten ječar aguzzino

2. pren. rigido, atroce (freddo)

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

pôdel bas, vil, vilain, infâme, ignoble, abject, mesquin, lâche

podel atentat un lâche attentat
podla duša âme ženski spol basse (ali vile)
podla kramarska duša âme vénale et basse
podla izdaja trahison ženski spol infâme
podlo maščevanje basse vengeance
podel moški, fant un type dégoûtant (ali ignoble), familiarno vache ženski spol
podlo obnašanje conduite ženski spol ignoble
podel zločin crime moški spol infâme
podlo ravnati user de lâches procédés
zagrešiti podlo dejanje commettre une bassesse (ali une vilenie, une infamie)

povračil|o srednji spol (-a …)

1. die Rückerstattung, die Erstattung, die Vergütung, der Ersatz; darilo: das Gegengeschenk; pomoči: die Gegenhilfe

2. (maščevanje) die Vergeltung, die Heimzahlung

povrnit|ev ženski spol (-ve …) ➞ → povračilo

1. kredita: die Bezahlung, die Rückerstattung; stroškov: die Rückerstattung, der Rückersatz, Zurückerstattung, die Ersetzung
povrnito škode die Schadensgutmachung, die Schadloshaltung

2. (maščevanje) die Vergeltung

priséči priségati to swear, to take an oath

slovesno priséči, priségati to swear a solemn oath, to swear solemnly
po krivem priséči, priségati to commit perjury, to perjure oneself, to forswear oneself
priséči, priségati pri bogu to swear by God
prisegam! I swear on oath!
lahkó prisežem na to I can swear to it
priséči, priségati maščevanje (pokorščino, zvestobo) to swear revenge (ali vengeance) (obedience, the oath of allegiance)
priséči, priségati prijateljstvo to swear friendship
lahkó prisežem, da je to on I can swear this is the man
prisegel bi, da... I could take my oath that...
ne bi hotel priséči, priségati na to I would not take my oath on it
prisegam na njegovo nedolžnost I swear he is innocent
on »prisega« na svojega zdravnika (figurativno) he swears by his doctor
prisegam, da je moje blago dobro I swear by the quality of my goods

priséči jurer, affirmer (ali déclarer) sous (la foi du) serment, prêter serment

priseči na kaj jurer sur (ali par) quelque chose
po krivem priseči faire un faux serment, commettre un parjure, se parjurer
priseči komu maščevanje jurer de se venger de quelqu'un
priseči komu zvestobo jurer fidélité à quelqu'un
priseči, da bomo govorili resnico jurer de dire la vérité

priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
krivo priseči giurare il falso, spergiurare
priseči na resničnost česa giurare il vero
priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
priseči pred kom giurare nelle mani di qcn.

priséči jurar; afirmar bajo juramento; prestar juramento

priseči komu večno ljubezen jurar amor eterno a alg
po krivem priseči jurar en falso
priseči komu maščevanje jurar vengarse de alg
prisegel bi, da ... juraría que...
priseči si ljubezen jurarse amor

prō-mittō -ere -mīsī -missum „naprej poslati (pošiljati)“, od tod

I.

1. storiti (povzročiti, doseči), da kaj teče ali se preliva: non est, quod tibi quidquam promisisse lacrimas (da ti je kaj izvabilo (priklicalo) solze) putes Sen. rh.

2. pustiti (puščati) rasti: capillum et barbam (kot znamenje žalosti) L., crinem barbamque T., ramos longius Col., promittere se (o drevesu) Plin. rasti, vzraščati.

3. (o glasu) na dolgo potegniti (vleči), zategniti (zategovati), podaljš(ev)ati: sonus lusciniae promittitur revocato spiritu Plin. —

II. metaf.

1. obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati) (naspr. facere, praestare, observare, negare): Pl., H., Cu., Plin. iun. idr., qui plura promitteret quam praestaret Iust., vadimonium Venerio servo promittit Ci., auxilium Troiae (dat.) O., hoc tibi de plano (brez truda) possum promittere Lucr., de me tibi sic promitto Ci. ep.; z acc. personae: falso tibi me (= svojo vrnitev) promittere noli O., aliquis promittit oratorem Sen. rh. obeta, je obetaven = vzbuja (daje) upanje, da bo govornik, promittere ducem Sen. ph. ponuditi (ponujati) se za vodnika (proti Rimljanom); z dvojnim acc.: me promisi ultorem V. napovedal sem se za maščevalca = obljubil sem maščevanje, zagrozil sem z maščevanjem, promittere per scelera se parricidam Ps.-Q. (Decl.) zbujati bojazen, da bo … ; z gen.: si quis in pariete communi destruendo damni infecti promiserit Ci. če je kdo obljubil odškodnino za morebitno škodo; z ACI z inf. fut.: Pl., H. idr., equis se suis stipendia facturos promittunt L., quem inimicissimum futurum esse promitto Ci., omnia se facturum promittit S.; redko z ACI z inf. pr.: Plin., promittebas te os sublinere meo patri Pl.; v pass. z NCI z inf. pr.: Hammonis cornu promittitur (baje) praedivina somnia repraesentare Plin.; pesn. z inf.: Plin., Amm. idr., si operam dare promittitis Pl., Aeneadum promitto occurrere turmae V., dare, quod medicorum est, promittunt medici H. (prim.: qui polliceantur obsides dare C.); abs.: aliis, si laudarent benignissime promittere Ci., si bene promittent, totidem promittite verbis O., aut facere ingenuae est aut non promisse (= promisisse) pudicae Cat.

2. occ.
a) promittere ad cenam (prandium), ad aliquem obljubiti komu prihod na obed (kosilo), sprejeti povabilo na obed (kosilo): Plin. iun., Sen. rh. idr., ad cenam mihi promitte Ph., ad fratrem promiserat Ci., ad cenam alio (kam drugam) promisi foras Pl.
b) kakemu božanstvu posvetiti, zaobljubiti: donum Iovi Ci., Laribus cristam galli Iuv., templa Fl.
c) kako vsoto kot ponudek (ponudbo) zagotoviti (zagotavljati), ponuditi (ponujati): pro domo sestertium millies promittens Plin.
d) prerokovati, (v)naprej napoved(ov)ati, (v)naprej naznaniti (naznanjati): praesertim cum, si mihi alterum utrum de eventu … promittendum esset, id futurum quod evenit, exploratius possem promittere Ci. ep., stella … vindemiae maturitatem promittens Plin., clarum fore flamma promiserat Fl. — Sinkop. obl. pf.: promisti (= promisisti) Ter., Cat., promissem (= promisissem) Pl., promisse (= promisisse) Cat. — Od tod adj. pt. pf. prōmissus 3

1. (dol) viseč, dolg, neostrižen: caesaries L., coma Varr. ap. Non., L., O., barba L., Plin. iun., capillo longo barbaque promissa N., capillis barbisque promissis Iust., capillo promisso sunt C. nosijo dolge lase; (o živalskem trebuhu): sues ventre promisso Col., palearibus paene ad genua promissis Col.

2. veliko obetajoč, obetaven: iambi, carmen H.; subst. prōmissum -ī, n obljuba, obet, obljubek: servum spe promissisque corrumpere Ci., praemiorum promissa Ci., promissum facere Ci. ali praestare L. ali implere Plin. iun. ali promissa servare Ci. ali promissis stare Ci., promissis manere V. ali satisfacere suo promisso Ci. obljubo izpolniti (izpolnjevati), držati se tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil; enako tudi: promissa dare O.; toda: at non haec quondam nobis promissa dedisti Cat. = promisisti; promissa non dare O. odreči, kar je kdo obljubil, ne izpolniti obljube, promissi fidem praestare L. pošteno se držati tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil, pošteno izpolniti obljubo.

quaerō -ere, quaesīvī (-siī), quaesītum (osnovna obl. *quaiso, *quaeso, beseda nedognanega izvora; prim. soobl. quaesō)

1. iskati, poiskati: Enn. ap. Ci., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Hirt., H., Ph., Tib., Pr. idr., legati Agesilaum quaerentes N., angustias quaerebat N., quaerere suos notos hospitesque C., portum C., Eurydicen, viam O., iuvencum per nemora V., quaesitae (nabrane) montibus herbae V., liberi ad necem quaerebantur Ci., quaerere aliquem ad poenam Eutr.; pesn.: oculis lucem V., te suum (svojega lastnika) decisa dextera quaerit V.; v pass. z gr. dat.: quaesitus matri (= a matre) agnus V., filia matri est quaesita O.; occ.
a) zastonj iskati = pogrešati, ne imeti (videti, najti): Plin. iun., Stat., Siciliam in Siciliā Ci., occasionem omissam (praetermissam) L., optatos Tyndaridas Pr., quaerit Boeotia Dircen O., hic ego virtutem vestram quaero, sapientiam desidero, veterem consuetudinem requiro Corn.
b) zahtevati, potrebovati, nanesti tako, da je treba (potrebno): Varr., bellum repens aut dictatoriam maiestatem aut Quinctium rectorem quaesisset L., pauca munimenta quaerebat (sc. alter collis) S., nego ego quidquam a testibus dictum, quod cuiusquam oratoris eloquentiam quaereret Ci.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati kaj dobiti, skušati (si) kaj pridobiti, težiti (stremeti) za čim: Hirt., Iuv., Plin. iun., Sen. ph., Eutr. idr., opus (delo) Ci., L., pecuniam N. hoteti vzeti na posodo, sibi maius imperium Cu., gloriam bello Ci., armis gloriam atque divitias S., honores sibi L., alicui venenum Ci. skušati koga zastrupiti, mortem Vell. hoteti umreti (smrt storiti), vitam Vell. skušati si ohraniti življenje, sanguine reditūs V. s krvjo pridobljena, quaerere tempus eius interficiendi N. ali occasionem fraudis C. ali locum iniuriae L. ali locum insidiis L., Cu. čakati priliko (priložnost), iskati (prežati na) priložnost, quid sibi hic vestitus quaerit? Ter. kaj neki hoče (= kaj neki pomeni) ta obleka?; o osebah (ret.): quaerere sibi novum imperatorem S., melius visum amicos quam servos quaerere S., adversus externos militem T., externus in regnum (za vladarstvo) quaeritur heres V., liberos Pl., Suet. skušati roditi, skušati dobiti otroke; occ. iskati kaj = α) skušati kaj narediti (storiti, ugotoviti), potem sploh narediti (delati), storiti, ugotoviti (ugotavljati), pripraviti (pripravljati): Ter. idr., fugam ex Italiā Ci. ali itineribus diversis fugam C. skušati pobegniti, dedecore potius quam manu salutem S. iskati rešitev, skušati se rešiti, alicui ignominiam L. koga spraviti v sramoto, koga osramotiti, alicui invidiam Q., tudi invidiam in aliquem Ci. skušati komu nakopati zavist, vzbuditi pri drugih zavist do koga, ultionem Vell. iskati povod za maščevanje, quaesita mors T. prostovoljna smrt. β) pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, (za)služiti si: Pl., Q., Plin. idr., pecuniam Ci., dotes sanguine quaesitae V., victum vulgo Ter. (o vlačugi), victum sibi Gell., Lact., victoria quaeritur sollicitis armis O., quidquid quaesierat, ventri donabat H., nummos aratro et manu Ci., regnum armis Lucan.; abs.: Ter., Ci., denique sit finis quaerendi H., nec minor est virtus, quam quarere, parta tueri O.
b) skušati izvedeti, hoteti vedeti, (po)izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vprašati (vpraševati), spraševati, po(v)prašati (po(v)praševati): Pl., Ter., quaero: quid facturi fuistis? Ci.; quaerere aliquem, npr. ab ostio (ianuā) Ci. vprašati po kom pri hišnih vratih; quaerere aliquid ali de aliquā re vprašati (vpraševati), po(v)prašati (po(v)praševati) po čem, za kaj, zaradi (glede) česa: luctum tuorum, causas V., Nerviorum de naturā … Caesar cum quaereret C., de Clodii reditu Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaesivit, ubi tuto viveret N., verum sit an falsum Ci., si incolumis evasisset L., quaerant, num quid … Ci.; vprašana oseba (v sl. v acc. ali gen.) stoji v lat. v abl. večinoma za ab, abs, pa tudi z de in ex: quaesivit a medicis, quemadmodum se haberet N., quaero abs te, teneasne memoriā Ci., ex me quaesieras, nonne putarem Ci., quaerit ex solo ea, quae in conventu dixerat; … eadem ab aliis quaerit C., de te ipso, Vatini, quaero, utrum … an … Ci.; v poklas. lat. se izpušča prvi člen ločnega vprašanja: quaesito (abl. abs.), an venisset T. na vprašanje, ali je prišel, quaesitum est, an danda esset inquisitio Plin. iun. — Poseb. izrazi: quid quaeris? H. kaj še sprašuješ? = skratka, noli quaerere! Ci. ne sprašuj! = z eno besedo!, si quaeris Ci. če hočeš kaj več (iz)vedeti; occ. α) zastaviti (zastavljati) kako znanstveno vprašanje, po(v)prašati (po(v)praševati) koga glede kake znanstvene stvari, kakega znanstvenega vprašanja ali problema: si quis quid quaereret Ci., multa ex eo saepe quaesivi Ci., naturā fieret laudabile carmen an arte, quaesitum est H., quaeritur inter medicos, cuius generis aquae sint utilissimae Plin. β) koga na natezalnici (sodno, pred sodiščem) vprašati (vpraševati), izprašati (izpraševati), zaslišati (zasliševati): de morte alicuius Ci., de servo tormentis Ci., in dominos quaeri de servis iniquum est Ci. sužnje na natezalnici spraševati njihovim gospodarjem v škodo. γ) kaj sodno preisk(ov)ati, vzeti pod sodno preiskavo (preiskovanje), posvetovati se o čem, glede česa: coniurationem L., rem per tormenta Suet., ne quaerere quidem de tanta re N., ratio perficiendi consilii quaerebatur C. posvetovali so se, kako bi se … , quaeramus reliquorum sententiam Ci.; abs.: coëgit consules circa fora proficisci ibique quaerere et iudicia exercere L.
c) iskati kaj = misliti na kaj, o čem, razmišlj(ev)ati, premišlj(ev)ati, gledati po čem, za čim: quaerere consilium Ter. ali novum (sc. consilium) S. ali consilia belli Hirt. snovati, aliquid duram in dominam Pr., labente die convivia quaerit V. misli na … , si želi (si priželeva), quaesitae artes V. izumljena (umetelna) sredstva; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaerere ipse secum … coepit, quibusnam rebus … maximam … pecuniam facere posset Ci., quaeramus, quonam modo maxume ulti sanguinem nostrum pereamus S.; z inf.: ne quaere doceri V. ne skušaj (ne trudi se) izvedeti; occ. iskati kaj, želeti, poželeti, zaželeti si česa, kaj, hlepeti (dehteti) po čem, hoteti, (željno) pričakovati: Vell., pocula aurea H., solacia Cu., eas se balneas … ex censu quaerere Ci., virtutem incolumem odimus, sublatam ex oculis quaerimus Ci., quaerit patria Caesarem H.; s finalnim stavkom: quaeris, ut suscipiam cogitationem, quidnam … Ci. ep., quaerere et petere, ut … Gell.; z inf.: Iust., Lucr., Ph., Plin., Sen. ph. idr., si quaeris descendere O., abrumpere lucem V., mitibus mutare tristia H., mutare sedes T., quaerentem dicere plura reppulit V. ki je hotel več povedati, causam si quis cognoscere quaerit O. — Od tod

I. adj. pt. pf. quaesītus 3

1. narejen (natezan), prisiljen: asperitas, comitas T.

2. izbran, izboren, izvrsten, nenavaden, izreden, izjemen: leges quaesitiores Solon perscripsit T., epulae quaesitissimae S. fr., honores quaesitissimi T. —

II. subst. pt. pf. quaesītum -ī, n

1. (pri)dobitek, pridobljeno blago: quaesiti tenax O., attentus quaesitis H., ante quaesita H. prej pridobljeni (nabrani) zakladi.

2. zastavljeno vprašanje: accipe quaesiti causam O.

red¹ [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti

re-pōscō¹ -ere (re in pōscere)

1. zopet (znova, ponovno, spet) nazaj zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) terjati, izprositi si: Ter., eandem (sc. pallam) Pl., Helenam, arma O., debitum Suet., aequales propensioresque ad bene merendum quam ad reposcendum Ci.; z dvojnim acc. (od koga kaj zahtevati, terjati od koga kaj, terjati koga za kaj): aliquem virginem Pl., Verrem simulacrum Dianae Ci., Parthos signa V.; z oziralnim stavkom: reposcere, quae deposueris Q.

2. (kot svojo pravico) (po)terjati, zahtevati: reposcere ab aliquo rationem Ci., C., L. zahtevati od koga odgovor, (po)klicati koga na odgovor (odgovornost), poenas Cat. kaznovati, vicem Mart. povračilo, foedus reposcere flammis V. izvršitev dogovora, regem ad supplicium V., natos illi ad poenas reposcent V. da se kaznujejo (namesto mene); toda: pio si poenas ore reposco V. če zahtevam maščevanje; pass. reposcor z acc. rei: cum rationem facti reposcerentur Q. ko so od njih zahtevali odgovor, ko so jih klicali na odgovor (odgovornost), cuius (sc. libelli) pretium reposceris Plin. iun.

reprisal [ripráizəl] samostalnik
protimera, nasprotni ukrep, povračilo
zgodovina nasilen odvzem posesti, zaplemba, zasega; aretacija tujih državljanov za (kot) povračilo; (redko) odškodnina
arhaično (pomorski) plen

reprisals množina, pravno & politika represalije; nasprotni, povračilni ukrepi, povračilo, maščevanje
in reprisal for kot povračilo za
to make reprisal on (upon) izvajati povračilen ukrep proti
to make reprisals on (upon) izvajati represalije proti (nad)

re-servō -āre -āvī -ātum (re in servāre)

1. spraviti (spravljati), (pri)hraniti (prihranjevati), (s)hraniti (shranjevati, shranjati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), (o)čuvati, rezervírati: legiones ad pericula C., in aliud tempus C., in diem Ci., ad extremum Ci. za skrajni primer, cetera praesenti sermoni Ci. za ustni pogovor, Minucio me reservabam Ci. s svojim pismom sem čakal na Minucija, reservare aliquem exitio V., di capiti ipsius generique reservent (sc. facta tyranni) V. naj prihranijo za maščevanje, naj se maščujejo nad njim samim in …

2.
a) rešiti (reševati): omnes Ci., fetum Cels.
b) = pridržati, obdržati: nihil ad similitudinem hominis Ci. nič človeškega.

rétorsion [retɔrsjɔ̃] féminin pobijanje nasprotnikovih argumentov z njegovimi argumenti; juridique povračilni ukrepi (države proti državi)

mesures féminin pluriel de rétorsion povračilni ukrepi, maščevanje
élever ses tarifs douaniers par mesure de rétorsion zvišati svoje carinske tarife kot povračilen ukrep

rod¹ [rɔd] samostalnik
šiba, prot, sveženj protja; bič; palica, prekla, drog; šiba strahovalka (leskovka)
figurativno telesna kazen (šibanje)
figurativno knuta, tiranija; žezlo, maršalska palica; drog za merjenje, dolgostna mera (okrog 5 m)
ameriško, sleng pištola, revolver

divining rod, rod of divination bajalica
fishing rod ribiška palica, ribnica
lightning-rod strelovod
to fish with the rod and line loviti ribe (ribariti) z ribiško palico
to give s.o. the rod kaznovati koga s šibo
to have a rod in pickle for s.o. imeti pripravljeno leskovo šibo v olju za koga (za kaznovanje), imeti pripravljeno maščevanje
to kiss the rod brez ugovora, ponižno sprejeti kazen
to make a rod for one's own back figurativno sam sebi jamo (iz)kopati, sam riniti v nesrečo (si nakopati težave, nevšečnosti)
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, kaznuje; šiba novo mašo poje

ruminate [rú:mineit] neprehodni glagol & prehodni glagol
prežvekovati
figurativno razmišljati, tuhtati, gruntati, razglabljati (on, upon, about o)
snovati, kovati (kaj)

to ruminate revenge snovati maščevanje

savage¹ [sǽvidž]

1. pridevnik (savagely prislov)
divji, divjaški; neciviliziran, primitiven; neobdelan, pust; okruten, neusmiljen, grob, grozovit, brutalen, razbrzdan; besen (with na)

savage beasts divje, neukročene živali
a savage revenge okrutno, grozovito maščevanje
savage scenery divja pokrajina
savage tribes divja, primitivna plemena
to grow savage pobesneti, ujeziti se

2. samostalnik
divjak, barbar; brutalnež, surov (grob) človek, grobijan; divja žival (ki grize, zlasti konj)

schwören (schwor, geschworen) priseči, prisegati (auf na), zapriseči; schwören auf die Wahrheit usw.: priseči, da (je kaj resnica itd.); figurativ auf jemanden, ein Heilmittel usw.: prisegati na; sich etwas schwören figurativ zakleti se; einen Eid schwören dati prisego, priseči; falsch schwören krivo priseči; Rache schwören obljubiti maščevanje