Franja

squallido agg.

1. reven, beden

2. mršav

starveling [stá:vliŋ]

1. samostalnik
gladovalec, stradalec, sestradana oseba

2. pridevnik
lačen, gladen, gladujoč, sestradan; mršav, suh
figurativno beden, reven, nadložen

stecchito agg. suh, mršav:
morto stecchito na mestu mrtev
lasciare stecchito pren. močno presenetiti, zmesti

strigōsus 3 (striga1) šibek, slok, mršav, suh, suhega telesa: Non. idr., canis obesus … aut strigosus Col., equus Masurius Sabinus ap. Gell., equi strigosiores L., (sc. capra) non strigosissimi corporis Col.; metaf. (o govorniku) suhoparen, trezen, preprost: (sc. orator) genere toto strigosior Ci. — Soobl. stricōsus: Luc. ap. Gell.

sub-stringō -ere -strīnxī -strictum (sub in stringere)

1. spodaj zadrgniti (zadrgovati), odspodaj navzgor privezati (privezovati), (z)vezati, zvezati (zvezovati), podvezati (podvezovati): substringebat caput (sc. iumenti) loro altius N., obliquare crinem nodoque substringere T. od obeh strani česati proti temenu in podvezovati (v čop), auroque ligatas substringens … comas Lucan., substringere lintea mālo Sil., carbasa Mart. jadra pobrati (pobirati), sinūs Sen. tr., carnem fasciā Suet.; pesn.: aurem substringe loquaci H. nastavljaj mu uho, pazljivo ga poslušaj.

2. metaf. omejiti (omejevati), ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: lacrimas Marc., sanguinem Veg., bilem Iuv.; pren. (v govoru) kaj (s)krčiti (skrčevati), krajše povedati: effusa Q. — Od tod adj. pt. pf. substrictus 3 „zožen“, „stisnjen“, ozek, tesen, kratek, droben, slok, suh, mršav: ilia O., crura (namreč krtove) O., testes castorum Plin., tunicae Gell., venter (sc. tauri) paulo substrictior (po novejših izdajah subtruncior) Col.

súh -a -o, komp. bolj suh -a -o
1. suh, suv: -a tla; suh kakor poper; prišel sem suh domov; zemlja je že čisto -a; imam -a usta; suh mraz
suhomrazica, suvomrazica; suh kašelj; jesti suh kruh
jesti kruh, hljeb bez smoka; suh zid
suhozid, suvozid, suhomeđa, suhomeđina, suvomeđa, suvomeđina; -a igla
suha igla, suva igla; -a hrana; -a krma
suha stočna krma, suva stočna krma; -o poletje
suho ljeto, suvo leto; -a vročina
suha vrućina, suva vrućina; suh sneg
suh snijeg, suv sneg; -a juha
juha od suhoga, suvoga mesa; biti suh ob koncu meseca
biti bez novaca na kraju mjeseca
2. suh, suv, suhoparan, suvoparan: -i podatki; -e številke
suhe, suve brojke; suh slog
suh, suv stil; -o poročilo
3. suh, suv, bez vlažnosti, svežine: -a veja
suha, suva grana
4. suh, suv, sušen: -o meso; -a klobasa; -o sadje
suho, suvo voće: -e češplje
suhe, suve šljive
5. suh, suv, čist: -o zlato; -o vino
suho, suvo vino, bez ili sa malo šećera
6. suh, suv, mršav: suh kakor trlica
suh kao vreteno, kao vejka
7. -o s
suho, suvo, kopno: biti na -em, stopiti na -o; na -em in na vodi; briti se na -o
brijati se bez sapunanja
8. -a južina, obično mn. zool.
kosci, Opiliones

suhònjav -a -o, suvònjav -a -o suhljat, mršav

tánek -nka -o i tanèk -nka -o komp. tanjši -a -e
1. tanak: tanek led, papir, glas; -a šiba, preja; -a plast
tanak sloj; -o platno; -o črevo; tanek v pasu
tanak u struku
2. tanak, mršav: tanek kot prekla
tanak kao pritka; -a hrana
mršava hrana
3. tanak, oštar, osjetljiv (-set-): tanek vid, sluh, nos, voh, okus, čut
4. rijedak, redak: -a juha; tanek zrak; -a mu prede
loše, bijedno (bed-) živi; z živežem smo bolj na -em
sa namirnicama smo na kraju

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

thin¹ [ɵin]

1. pridevnik (thinly prislov)
tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén
fotografija nejasen, brez kontrastov
agronomija reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)

thin air redek zrak
thin attendance slab obisk (predstave itd.)
a thin broth redka juha
thin captain figurativno, britanska angleščina majhen ploščat prepečenec
a thin house slabo zasedena, prazna gledališka hiša
not worth a thin dime prebite pare ne vreden
as thin as a lath suh kot trska
thin profits pičel dobiček
on thin ice figurativno na nevarnih tleh, v kočljivem položaju
the thin end of the wedge figurativno prvi začetek, prvi korak
through thick and thin skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)
he had a thin time imel je težke čase
that is too thin sleng to je preveč prozorno

2. prislov
(le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatno

thin-clad lahko oblečen
thin-faced ozkega, mršavega obraza
thin-peopled redko obljuden
thin-spun tanko preden

tisico

A) agg. (m pl. -ci)

1. med. tuberkulozen, jetičen, sušičen

2. ekst. mršav, izčrpan, medel, bled

B) m (f -ca; m pl. -ci) med. jetičnik

torridus 3 (torrēre)

1. suh, posušen, izsušen, izsahel, usahel, presahel: farra O., fontes, campi L., tellus Lucr., locus ab incendiis torridus L., color torridus sole Plin. porjavel, rusast; analogno suh = sušeč, izsušujoč, žgoč, pekoč, vroč: aestas, zona V., aër Pr.

2. metaf. suh = posušen, mršav, shujšan, skrčen, stuljen: homo vegrandi macie torridus Ci., pecora torrida frigore L., membra torrida gelu L. ožgan.

vēsculus 3 (demin. vēscus) precej shujšan, shiran, medel, mršav, šibek (šibak), tenek (tenak): vesculi male curati et graciles homines. Ve enim syllabam rei parvae praeponebant, unde Veiovem parvum Iovem et vegrandem fabam minutam dicebant P. F.; metaf.: est minusculum alterum quasi vesculum (po novejših izdajah † iuxillum) vinarium Pl.

vēscus 3 (vēscī)

1. act. razjedajoč, sušeč: sal Lucr., papaver V. zemljo izsesavajoč.

2. pass. shujšan, shiran, medel, mršav, suh, tenek (tenak), šibek (šibak), starejše nedostaten: puer Afr. fr., viribus vescis imbecillus Acc. ap. Non., corpore vesco, sed eximiis viribus Plin., vescae salicum frondes V. pusto, neredilno, vegrandia farra colonae, quae male creverunt, vescaque parva vocant O.; metaf. boren, pičel, skop: vescum cum fastidio edendi vivere Luc. ap. Non., adhortationes … nequaquam … ad alendum studium vescae Gell.

zancarrón moški spol velika, oglodana kost; figurativno mršav, grd človek

поджарый suh, mršav

сухой suh; mršav; (pren.) pust, suhoparen, hladen;
с. паёк suha hrana;
сухая перегонка destilacija;
сухим путём po kopnem;
выйти сухим из воды izmazati se iz neprijetnosti;
сухая f (šport.) (gov.) izgubljena igra brez točke

сухопарый mršav, suh

тощий mršav, suh; šibek, redek;
тощая земля nerodovitna zemlja;
тощий карман prazen žep

тщедушный slaboten, bolehen, šibek, mršav