Franja

Kokosraspeln, pl, kokosova moka

maicena ženski spol najfinejša koruzna moka

Maismehl, das, koruzna moka

maizena [meizi:nə] samostalnik
britanska angleščina majzena, industrijsko predelana koruzna moka

maizēna f majzena, koruzna moka

mălái -e n koruza, koruzna moka

manioc [manjɔk] masculin, botanique maniók; moka iz korenin te rastline, tapioka

Maniokmehl, das, maniokova moka

mântala ž dial. vrsta marmelade, v moštu kuhana moka

marmor -oris, n (m: Plin. Val.; izpos. gr. μάρμαρος bleščeča se skala)

1. marmor, kamen marmornjak: Q., Plin. idr., Ennius constitutus e marmore Ci., templum de marmore ponam V.; pesn. kamen nasploh: sibi proxima tangit corpora: marmor erant O., donec inhaerentem lacerae cervice iuvencae marmore mutavit O., quod (flumen) inducit marmora rebus O. prevleče stvari s kamenimi skorjami, oskorji stvari s kamnom.

2. pl.
a) vrste marmorja: Plin., Sen. ph.
b) marmorn(at)i balvani, marmorn(at)e plošče: Plin., Q., marmorum lapicidinae Plin. kamnolomi marmorja, marmorišča, locare secanda marmora H. dati marmorne balvane razrezati na plošče.

3. meton. iz marmorja narejene stvari
a) na drobno zmleta marmorna moka: Ca., Col., Plin.
b) marmornat miljnik: rus marmore tertio notatum Mart.
c) večinoma pl. α) dela, umetnine iz marmorja, marmorni spomeniki, marmorovine: Sen. ph., incisa notis marmora publicis H., Praxiteles marmore nobilitatus est Plin. β) marmorna poslopja: Mart. γ) marmornati podi, marmornata tla: Mart.
d) marmorna podoba: vultus in marmore supplex O., duo marmora O.; pl. o eni podobi: lacrimas marmora manant O.

4. metaf.
a) (pesn.) bleščeča morska gladina: Enn., Lucr., Sil., Val. Fl., lento luctantur marmore tonsae V., spumant vada marmore verso V., marmora pelagi Cat.
b) otrdelost konjskih sklepov: Veg. — Soobl. marmur, pl. marmura: Antonius Gnipho ap. Q.

meal³ [mi:l] samostalnik
grobo mleta moka (ne pšenična)
ameriško koruzni zdrob

whole meal črna moka z otrobi
in meal or in malt tako ali drugače, na vsak način

mehlartig mokast, kot moka

moca moški spol kava moka

mocha¹ [móukə] samostalnik
kava moka; vrsta finega usnja (za rokavice)

mocha² [móukə] samostalnik
mineralogija (tudi stone) moka kamen (svetli kalcedon)

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

moyuelo moški spol zadnja moka

pan de moyuelo kruh iz otrobov

mȕtmēlj m (n. Mundmehl) pog. najfinejša moka

nȁćvār m
1. skrinja z dvema predaloma, v prvem je moka, v drugem se mesi
2. prostor, kjer stoje nečke

nasìjača ž (ijek.), nasèjača ž (ek.) dve palici, po dolgem položeni čez nečke, ko se seje moka