Franja

luminary [l(j)ú:minəri] samostalnik
astronomija svetleče nebesno telo (sonce, luna)
figurativno velik duh, luč

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

lychnion -iī, n (gr. λυχνίον) svetilkica, svetilčica, luč: Isid.

lychnūchus -ī, m (gr. λυχνοῦχος = λύχνον ἔχων) svečnik, svetilka, luč: Ci. ep., Suet., l. pensilis Plin. lestenec.

phare [far] masculin svetilnik; automobilisme žaromet; figuré zvezda vodnica, luč

phares code (automobilisme) zastrta luč
pleins phares nezastrti žarometi
phare flottant plavajoči svetilnik
phare antibrouillard žarometi proti megli
allumer, éteindre les phares prižgati, ugasiti žaromete

pòsvjet m (ijek.), pòsvet m (ek.) luč, svečava: da imam posvjeta, ustala bih pa bih što radila

Scheinwerfer, der, Technik žaromet, beim Fahrrad: luč; reflektor

svjèštilo s (ijek.), svèštilo s (ek.)
1. stenj v sveči, sveča
2. svetilo, luč: zagledao se u nebesna -a što lebde u plavome zraku nad njim

svjètilja ž, svjètīlja ž (ijek.), svètilja ž, svètīlja ž (ek.) luč, svetilka, svetilnica

svjètlīlja ž (ijek.), svètlīlja ž (ek.) ekspr. luč, svetilnica, svetilo: škola može biti svjetlilja u općoj pomrčini neznanja

svjètlo s (ijek.), svètlo s (ek.)
1. fiz. luč, svetloba: crveno, zeleno svjetlo na semaforu; svjetlo sunca sončna svetloba; na svjetlo dana izići na svetlo priti, iziti; baciti svjetlo na nešto osvetliti kaj; u punom -u prikazati v polni luči prikazati; u istinitom -u predstaviti v resnični luči predstaviti
2. razsvetljava, električna razsvetljava: mnogi naši gradovi dobili su svjetlo i vodu tek poslije oslobođenja

taper [téipə]

1. samostalnik
(tanka) voščena sveča; voščenica
poetično luč, bakla; stožčast predmet; stanjšanje, oženje
figurativno počasno popuščanje, upadanje

2. pridevnik
zašiljen, priostren; koničast
pogovorno popuščajoč. pojemajoč

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
biti priostren; tanjšati (se), šiliti (se), konča(va)ti (se) v konico
figurativno popuščati, pojemati

to taper off pogovorno (počasi) ponehavati, polagoma se izgubljati

torch¹ [tɔ:č] samostalnik
(smolnata) bakla, plamenica
figurativno luč, plamen, svetloba
kemija, tehnično gorilnik

torch of Hymen ljubezenska strast
torch lamp tehnično spajkalka, spajkalnik
torch race tek (štafeta) z baklo v stari Grčiji
torch singer ameriško pevec, pevka sentimentalnih popevk
torch song ameriško sentimentalna ljubezenska pesem
torch welding plinsko varjenje
electric torch električna žepna svetilka
to hand on the torch figurativno naprej, drugim poda(ja)ti znanje ita.

tŕska ž zool.
1. iver, cjepka (ce-), trijeska (tre-): suh kakor trska
veoma mršav
2. luč: svetiti si s -o

vela ženski spol bedenje, čutje; nočno delo; sveča, luč; bikoborba bikov rog

vela esteárica stearinska sveča
vela de sebo lojena sveča
encender (apagar) la vela prižgati (ugasiti) luč
en vela bedé, bedeč
entre cuatro velas (fig) v krsti, mrtev

vȉdjelo s (ijek.), vȉdelo s (ek.)
1. svetloba: nježno vidjelo ljupko svjetluca na lišću
2. svetlo: doći još za -a; izići na vidjelo; iznijeti, izneti tajnu na vidjelo
3. luč, sveča: upali vidjelo!
4. donijeti, doneti na božje vidjelo roditi otroka

осві́тлення -я с., osvetlítev -tve ž., razsvetljáva -e ž., lúč -í ž.

свет m

1. svetloba, luč, svit;
мой с. (lj.) ljubi moj;
зал в два света dvorana z dvema vrstama oken;
увидеть с. zagledati luč sveta;
ни с. ни заря navsezgodaj, pred zarjo;
чуть с, чем с. navsezgodaj;

2. svet; (zast.) (visoka) družba;
четыре стороны света štiri strani sveta;
сжить со света v grob spraviti;
отправить на тот с. usmrtiti;
выпустить в с. izdati, objaviti;
браниться на чём с. стоит strašno zmerjati koga;
производить на с. roditi

сві́тло¹ -а с., svetlôba -e ž., lúč -í ž.