Franja

jeune [žœn] adjectif mlad; mlajši, junior; mladosten; figuré nezrel, naiven, otročji; masculin mladič(živali); (pluriel)

les jeunes mladi(na), naraščaj
de jeunes amours mlada ljubezen
une coiffure jeune mladostna pričeska
dans mon jeune temps ko sem bil mlad
jeune âge masculin mladostna doba
jeune barbe (familier) mlečnozobec, zelenec
jeune fille dekle, mladenka
jeune homme mladenič
jeune premier (théâtre) mladosten ljubimec
de jeunes mariés mlada poročenca
Dupont jeune Dupont mlajši (junior)
elle a l'air jeune, elle fait jeune videti je mlada
avoir son petit jeune homme biti (malo) pijan
que vous êtes jeune! kako ste naivni!

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

Lēander (in Lēandrus: Mart.) -drī, m (Λείανδρος) Leánder, mladenič iz Abide, ljubimec svečenice Hero (Hērō, Ἡρώ) v Sestu, ki je vsako noč plaval k svoji ljubici čez Helespont, dokler ni nekoč na tej poti utonil: O., Mart. Od tod adj. Lēandricus 3 Leándrov, leándrski: natatus Fulg. = Lēandrius 3: Hellespontus Sil.

ljubosumen pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ féltékenyEden izmed detektivov zasleduje damo po naročilu ljubosumnega moža. ▸ Az egyik detektív egy féltékeny férj megbízásából követ egy hölgyet.Vsakič ko se znajdem v resni zvezi, postajam iz dneva v dan bolj ljubosumen. ▸ Minden alkalommal, amikor komoly kapcsolatba kerülök, napról napra egyre féltékenyebbé válok.
Kot vemo, so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke. ▸ Mint azt tudjuk, a gyermekek nagyon féltékenyek az újszülöttekre.

2. (nevoščljiv) ▸ féltékeny"In če boš spet imela novo obleko, bom zelo ljubosumna!" ▸ „És ha ismét új ruhád lesz, nagyon féltékeny leszek!”
Tudi moj sošolci so zelo v redu, saj me podpirajo in niso ljubosumni. ▸ Az iskolatársaim is nagyon rendben vannak, hiszen támogatnak és nem féltékenyek.

3. (zaščitniški) ▸ féltő, féltékeny
Občutek imam, da so Slovenci precej usmerjeni navznoter, strašno ljubosumni na svojo intimnost in kot taki samotarski. ▸ Az a benyomásom, hogy a szlovénok eléggé befelé fordulók, borzasztó féltékenyen őrzik az intimitásukat, és mint ilyenek, maguknak valók.
Specialisti so za organizacijo tovrstnih doživetij precej ljubosumni na svoje domislice in ustvarjalne, a tudi zahtevne projekte. ▸ Az ilyen típusú élmények megszervezéséért felelős szakemberek meglehetősen féltékenyen védik fantáziadús és kreatív, de egyben kihívást jelentő projektjeiket.
Država je lahko hkrati demokratična in ljubosumna na svoje državljanstvo, kot so na primer Švica, Nemčija ali Japonska. ▸ Egy állam lehet egyszerre demokratikus és az állampolgárságát féltékenyen óvó, mint például Svájc, Németország vagy Japán.

premier, ère [prəmje, ɛr] adjectif prvi; poprejšnji, prvoten; pra-; najvažnejši, najpomembnejši, najvišji, najbistvenejši; glavni; masculin prvo nadstropje; prvi dan v mesecu; najboljši učenec v razredu; féminin vozovnica 1. razreda; théâtre premiera; prva vrsta, loža; 1. razred francoske gimnazije; šefinja (damskega) salona; typographie prva korektura (stolpci); automobilisme prva prestava

tout premier čisto prvi
dès le premier jour že od prvega dne (dalje)
de première! (familier) izvrstno! izredno! prima!
en premier lieu predvsem, v prvi vrsti
au, du premier coup pri prvem poskusu
de première main iz prve roke
la tête la première z glavo naprej
de premier choix prvovrsten
premier de l'an novoletni dan
le premier Empire prvo cesarstvo (1804-1815)
premier (ministre) ministrski predsednik (v Veliki Britaniji)
premier-né a prvorojen; masculin prvorojenec
première page féminin naslovna stran
premier plan masculin ospredje
le premier venu prvi prišlec, kdorkoli
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
enseignement masculin du premier degré osnovno šolstvo
corriger en première (typographie) napraviti prvo korekturo
jeune premier masculin, (théâtre) mladi ljubimec
matières féminin pluriel premières surovine
nombre masculin premier praštevilo

Pȳramus -ī, m (Πύραμος) Píram

1. nesrečni ljubimec Tizbe, ki se je zaradi domnevne smrti svoje ljubice v obupu zabodel pri murvi: O., Serv., Hyg.

2. reka v Kilikiji (zdaj Ceyhan Nehri): Ci. ep., Cu.

querido ljubljen, ljub, drag

querido m ljubček, ljubimec; ljubljenec
¡querido! moj dragi! prijatelj moj!

reject¹ [ridžékt] prehodni glagol
zavreči, zavrniti, odbiti, odkloniti, ne vzeti v poštev, ne priznati, ne odobriti, ne sprejeti; (o želodcu) izločiti, izmetati, povračati, izbljuvati; zapustiti (ljubimca, ljubico)

to reject a bill zavrniti (zakonski) predlog
to reject a candidate ne izvoliti kandidata
to reject a counsel ne sprejeti nasveta
to reject a custom upirati se šegi, ne se zmeniti za šego
to reject all responsibility odkloniti, odklanjati vsako odgovornost
to reject a vote of censure odkloniti nezaupnico
rejected lover, suitor zavrnjeni ljubimec, snubec
to be rejected biti zavržen, dobiti "košarico"; propasti (tudi o gledališki igri)

servēnte

A) agg. služeč, ki služi:
cavalier servente kavalir, ljubimec

B) m

1. voj. topničar (ki oskrbuje top)

2. m, f šport server (igralec, ki servira)

3. inform. strežnik, server

Vettius 3 Vétij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so

1. L. Vettius Lucij Vetij, Katilinov sozarotnik: Ci.

2. Vettius Valens Vetij Valens (Valent), sloveč zdravnik, Mesalinin ljubimec: T.

3. Vettius Bolānus Vetij Bolan, cesarski namestnik v Britaniji v času cesarja Vespazijana: T.

ἀ-ῑ́της, ου, ὁ poet. ljubimec, ljubček.

ἐραστής, οῦ, ὁ (ἐράω) ljubitelj, ljubimec, prijatelj, častilec, pristaš, privrženec τινός, τυραννίδος ki hrepeni po tiranstvu, ἐπαίνου slavohlepen, ἐραστής εἰμι περὶ τὸ καλόν imam rad, ljubim lepoto.

ἐράω [Et. iz ἐράσjω. – at. samo praes. in impf. act. in pt. praes. pass.; ep. ἔραμαι, ἐράομαι, pr. ind. 2 pl. ἐράασθε, impf. ἠράμην, fut. ἐρασθήσομαι, aor. ἠράσθην in ἠρασάμην, ἐράσσατο, vse obl. z act. pom.] 1. strastno, prisrčno ljubim, zaljubljen sem, vzljubim, ἔρωτα (ἔρον) ἐράω vnamem se ljubezni, gojim ljubezen, ὁ ἐρώμενος ljubljenec, ljubimec, ἡ ἐρωμένη ljubljenka. 2. silno hrepenim po čem, hlepim, želim τινός, ἀμηχάνων, inf.

Ἰασίων, ωνος, ὁ (ἰαίνω) Demetrin ljubimec.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

ὀφθαλμός, ὁ [Et. iz ὀπσ-θαλμος; ὀπς iz oqw(e)s, oko, gl. ὄσσε; – θαλμός gl. θάλαμος] 1. oko, obraz, ἐν ὀφθαλμοῖς ἔχω imam pred očmi, ne izpustim izpred oči (= ὀφθαλμὸν ἔχω εἴς τινα); ἐς ὀφθαλμοὺς λέγω povem v obraz. 2. pren. a) oko, ljubimec; b) βασιλέως tajni svetovalci perzijskega kralja; c) tolažba, dika, pomoč.

παιδικός 3 (παῖς) 1. kar se tiče otrok ali dečkov, otroški, deški, mlad. 2. otročji, malenkosten φθόνος. 3. kar se tiče ljubezni do dečkov, λόγος ljubavna povest, (po)govor o ljubljenih dečkih. – subst. τὰ παιδικά a) ljubimec, ljubljenec; b) najljubše opravilo (delo) φιλοσοφία.