Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.
1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.
2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.
3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.
Zadetki iskanja
- Hylās -ae, m (Ὕλας) Hilas (gen. Hila),
1. Teodamantov sin, Herkulov ljubljenec in spremljevalec na vožnji Argonavtov. Ko je šel Hilas v Miziji po vodo za Herkulov obed, so ga studenčne nimfe potegnile v vodo, ker jih je mikala njegova lepota: V., O., Pr., Hyg., Val. Fl., Stat., Prob.
2. neki pantomimik: Suet.
3. neki rokoborec: Aus. - idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se
1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.
2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē
1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.
2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).
Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert. - Iūnius 3 (k iuvenis, iūnior, Iūnō)
I. Júnij(ev), ime rim. rodu
1. patricijskega: L. Iunius Brutus Lucij Junij Brut, ki je pregnal kralje in bil prvi konzul l. 509: L., Ci.
2. plebejskega:
a) D. Iunius Brutus Decij Junij Brut, Cezarjev legat, pozneje namestnik v Galiji, je padel v boju zoper Antonija l. 43: C., Ci. ep., Vell.
b) M. Iunius Brutus Mark Junij Brut, Cezarjev ljubljenec in Ciceronov prijatelj, je sodeloval pri umoru Julija Cezarja l. 44; padel je pri Filipih: Suet., Vell., Lucan. idr. — Adj. Iunia lex Ci. domus L. familia T. —
II. kot adj. ime šestega meseca: Iūnius mēnsis ali samo Iūnius Junijev mesec, junij: Ci., O., Kalendae, Nonae, Idus Col. - lady1 [léidi] samostalnik
gospa, dama; plemkinja; naslov za žene angl. plemičev (nižjih od vojvod) in hčerke vojvod, markizov in grofov; gospodarica
poetično ženska
vulgarno & arhaično žena, soproga, zaročenka, draga, ljubljenka; za označevanje poklicev ženskega spola (lady-doctor zdravnica, lady-president predsednica)
pogovorno his young lady njegovo dekle
lady of the house hišna gospodarica
lady of the manor graščakinja
our sovereign lady naša kraljica
your good lady tvoja žena
šaljivo the old lady moja "stara"
Our Lady Naša Gospa, mati božja
lady of bedchamber dvorna dama
Lady Mayoress gospa županja
lady of easy virtue (ali of pleasure) vlačuga
my dear (ali good) lady draga gospa
a lady's (ali ladies') man ljubljenec žensk
ameriško ladies' room javno stranišče za ženske
the Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
Lady Bountiful dobra vila - Ligurīnus -ī, m Ligurín, lep deček, Horacijev ljubljenec: H.
- ljúbljenček (-čka) m dem. od ljubljenec prediletto, favorito:
mamin ljubljenček beniamino, cocco di mamma - Lollius 3 Lólij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:
1. M. Lollius Paullīnus (Maximus) Mark Lolij Pavlin (Maksim), konz. l. 21, l. 16 propretor v Galiji (kjer so ga ob Renu porazili Germani), Avgustov ljubljenec in vzgojitelj njegovega vnuka Gaja, s katerim je na Avgustovo povelje l. 2 šel v Azijo; prijatelj Horacija, ki mu je posvetil odo (Carm. 4, 9), njegovemu sinu pa dve poslanici (Epist. 1, 2 in 18): H., Vell., Plin., T., Suet.
2. Lollia Lólija, soproga Avla Gabinija, Cezarjeva ljubimka: Suet.
3. Lollia Paulīna Lólija Pavlína, druga soproga cesarja Kaligule, ki jo je zavrgel, pozneje ljubimka cesarja Klavdija; l. 49 po Kr. jo je dala umoriti Agripina: T., Suet. — Od tod adj. Lolliānus 3 Lólijev: Loll. clades T., Suet. - Macrō -ōnis, m Mákron, načelnik pretorijancev, Tiberijev ljubljenec, ki je spodnesel Sejana, potem pa pomagal odstraniti Tiberija; za časa Kaligule ga je pogubila njegova častihlepnost: T.
- Masgaba -ae, m Mázgaba,
1. Masinisov sin: L.
2. Avgustov ljubljenec: Suet. - Mīcythus -ī, m (Μίκυϑος) Míkit,
1. Tebanec, Epaminondov ljubljenec: N.
2. suženj Anaksilaja, tirana v Regiju in Mesani; tiran ga je postavil za varuha svojih otrok: Iust., Macr. - Mnēstēr -ēris, m (Μνηστήρ) Mnestêr
1. pantomimik, ljubljenec Kaligule, Mesaline in Popeje Sabine, umorjen na povelje cesarja Klavdija: T., Suet.
2. osvobojenec Agripine mlajše; na njeni grmadi je naredil samomor: T. - montānus 3 (mōns)
1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.
2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana. - naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod
I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:
1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.
2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.
3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.
4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —
II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col. - narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,
1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.
2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.
Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem. - občinstv|o srednji spol (-a …) das Publikum; (poslušalci) die Zuhörerschaft; (javnost) die Öffentlichkeit; -publikum (beroče Lesepublikum, koncertno Konzertpublikum, stalno Stammpublikum)
… občinstva Publikums-
(ljubljenec der Publikumsliebling, okus der Publikumsgeschmack)
ki se izogiba občinstvu publikumsscheu
uspeh pri občinstvu der Publikumserfolg
uspešen pri občinstvu publikumswirksam - Phaōn1 -ōnis, m (Φάων) Fáon, lepi mladenič z Lezbosa, ljubljenec pesnice Sapfo: O., Plin., Aus., Serv.; preg. o človeku, ki se ne meni za ljubezen ženske (ker Faon ni ljubil Sapfo): nam nulli mortali scio obtigisse hoc nisi duobus, tibi et Phaoni Lesbio, tam † vivere ut amaret Pl.
- querido ljubljen, ljub, drag
querido m ljubček, ljubimec; ljubljenec
¡querido! moj dragi! prijatelj moj! - sinus2 -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)
I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —
II. occ.
1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.
2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —
III. metaf.
1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.
2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig. - Sporus -ī, m Spór, skopljen Neronov ljubljenec: Suet.