Franja

kladivc|e srednji spol (-a …) kleiner Hammer, das Hämmerlein, der Hammer, -hammer (geološko Geologenhammer, klavirsko Klavierhammer, Saitenhammer, medicina za kolenski refleks Reflexhammer); anatomija der Hammer
… kladivca/kladivc Hammer-
(naslonska letev kladivc die Hammerleiste, držalo kladivc der Hammerstiel, polstena glava kladivca der Hammerkopf, der Hammerfilz); glasba pri opreklju: der Klöppel
klavir s kladivci das Hammerklavier
mehanika s kladivci das Hammerwerk

letva [é] ženski spol (-e …) anatomija na kosti: die Leiste
| ➞ → letev

merílen (-lna -o) adj. di misurazione, di misura, misuratore:
merilne naprave apparecchi di misurazione
kem. merilna buča, merilni cilinder matraccio graduato
merilna kladica piastrina di misurazione
voj. bombniška merilna naprava traguardo di puntamento
merilna letev stadia
merilni trak nastro metrico

meriln|i (-a, -o) [Meß] Mess- (boben die [Meßtrommel] Messtrommel, element das [Meßelement] Messelement, instrument das [Meßinstrument] Messinstrument, kabel das [Meßkabel] Messkabel, kozarec das [Meßglas] Messglas, der [Meßbecher] Messbecher, krak der Messschenkel, locen der [Meßbügel] Messbügel, mostič die [Meßbrücke] Messbrücke, postopek das [Meßverfahren] Messverfahren, der [Meßprozeß] Messprozess, trak die [Meßleine] Messleine, das [Meßband] Messband, upor der [Meßwiderstand] Messwiderstand, cilinder der [Meßzylinder] Messzylinder, buča der [Meßkolben] Messkolben, celica die [Meßzelle] Messzelle, die [Meßkammer] Messkammer, letev die [Meßlatte] Messlatte, miza das [Meßpult] Messpult, napaka der [Meßfehler] Messfehler, pipeta [Meßpipette] Messpipette, posoda der [Meßbehälter] Messbehälter, priprava das [Meßwerkzeug] Messwerkzeug, sonda der [Meßkopf] Messkopf, die [Meßsonde] Messsonde, točka der [Meßpunkt] Messpunkt, ura die [Meßuhr] Messuhr, značka die [Meßmarke] Messmarke, mesto die [Meßstelle] Messstelle, der [Meßplatz] Messplatz, vod die Messleitung, tipalo der Messfühler, die Messdose, vreteno die [Meßspindel] Messspindel)

nazobčan [ó] (-a, -o) gezahnt, gezähnt; stolp ipd.: gezinnt; zackenförmig, bezackt; drobno: kleingezähnt; rastlinstvo, botanika gezahnt, gezähnt
nazobčana črta die Zackenlinie
gradbeništvo, arhitektura nazobčani lok der Zackenbogen, nazobčani friz der Zackenfries
rastlinstvo, botanika nazobčana haluga der Sägetang
tehnika nazobčana letev die Zahnleiste
nazobčana mišica anatomija der Sägemuskel
nazobčane škarje množina die Zackenschere

nivelíren (-rna -o) adj. geod. di livellamento:
nivelirna letev stadia
nivelirni horizont orizzonte geodetico
nivelirni aparat livello

nog|a¹ [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
lesena noga Holzbein
močno se poteča noga Schweißfuß
indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
pri prižnici: der Fuß
figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
… noge/nog Fuß-, Bein-
(bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
zviti si nogo sich den Fuß vertreten
brez noge medicina beinamputiert

na nogi auf dem Fuß
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

z nogo mit dem Fuß
sunek z nogo šport der Beinschlag
biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
dotikati se z nogo koga füßeln
drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
noge množina:
dolge tenke noge Storchbeine množina
iksaste noge X-Beine
z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
oksaste noge Säbelbeine
kratke krive noge Dackelbeine
dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
ožuliti si noge sich wund laufen
razgibati si noge sich die Beine vertreten
vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
nog množina:
par nog das Beinpaar
nega nog die Fußpflege
potenje nog der Fußschweiß
umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
razkrečenih nog spreizbeinig
trdih nog steifbeinig
lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
urnih nog flinkfüßig
ploskih nog plattfüßig
-beinig (tenkih nog storchbeinig)
čez noge über die Füße/Beine
spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

med noge zwischen die Füße/Beine
stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

na nogah auf den Beinen
bolan na nogah fußleidend
na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

na noge auf die Beine
hrom na noge fußlahm
nog na zadnje noge kreuzlahm
dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
šport skok na noge der Fußsprung
šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

od nog von den Füßen
od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
pod noge:
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

pod nogami unter den Füßen
goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

v nogah in den Beinen

bolečina v nogah der Fußschmerz

za noge für die Füße/Beine
prostor za noge die Beinfreiheit
sprej za noge der Fußspray
vreča za noge der Fußsack

z nog von den Füßen
stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

z nogami mit den Füßen/Beinen
težave z nogami das Beinleiden
šport kroženje z nogami das Beinkreisen
otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

nosiln|i (-a, -o) Trag-, Träger- (jarem das Tragjoch, jermen der Tragriemen, Trageriemen, kamen der Tragstein, plin das Trägergas, ročaj der Traggriff, konstrukcija die Tragkonstruktion, das Tragwerk, letev die Tragschiene, ploskev die Tragfläche, plošča die Tragplatte, vrv das Tragseil, Längstragseil, preklada der Tragbalken, kolo das Tragrad, ogrodje der Tragrahmen, das Traggerüst)

obrob|en [ó] (-na, -no) marginal; Rand- (opomba die Randbemerkung, letalstvo luči das Randfeuer, pri šahu - kmet der Randbauer, pojav die Randerscheinung, žarki množina Randstrahlen množina, morje geografija das Randmeer); (nepomemben) Neben- (oseba die Randfigur, Nebenfigur)
gradbeništvo, arhitektura obrobna letev der Fries

obzíden (-dna -o) adj.

1. delle mura

2. appoggiato al muro:
grad. obzidna letev battiscopa, salvamuro

odbójen (-jna -o) adj. che respinge, respingente; che riflette:
avt. odbojna ograja guardrail, guardavia
šport. odbojna tabla tabellone
fiz. odbojna sila contraccolpo
šport. odbojni udarec respinta, rinvio
avt. odbojno steklo catarifrangente
grad. odbojna letev salvamuro, battiscopa

odkapn|i (-a, -o)
odkapni zidec gradbeništvo, arhitektura das Kaffgesims
odkapna letev gradbeništvo, arhitektura die Traufleiste
tehnika odkapno olje das Lecköl

ográja (-e) f

1. recinto, cinta; steccato:
ograja iz bodeče žice recinto di filo spinato

2. ringhiera (della scala), parapetto (del balcone); navt. guardamano, passerino

3. avt.
odbojna ograja guardrail
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ograja iz letev staccionata
ograja iz trstja incannata

ogrodj|e [ó] srednji spol (-a …) das Gerüst (dovršilno Fertiggerüst, živalstvo, zoologija koščeno Knochengerüst, tehnika krčilno Stauchgerüst, gugalnice Schaukelgerüst, iz letev Lattengerüst, leseno Holzgerüst, plezalno Klettergerüst); das Gestell (leseno Holzgestell, posteljno Bettgestell, žično Drahtgestell); der Rahmen; rastlinstvo, botanika, gozdarstvo das Skelett
nosilno ogrodje iz pasov: die Bebänderung, okvir: der Tragrahmen, das Traggerüst, der Rahmenständer
ogrodje kolesa der Fahrradrahmen, das Fahrradgestell
železnica ogrodje vagona der Wagenkasten
pristajalno ogrodje letalstvo die Landekufe
valjalno ogrodje der Walzstuhl
viličasto ogrodje die Gabelmontierung

plot [ô] moški spol (-a/-u, -ova, -ovi) der Zaun (lesen Holzzaun, iz letev Lattenzaun), die Abzäunung
luknja v plotu die Zaunlücke
zastružni plot der Triebschneehag
figurativno skakati čez plot fremdgehen
skok čez plot der Seitensprung

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

ravnálen (-lna -o) adj. drizzatore, raddrizzatore; spianatore:
grad. ravnalna deska (za beton) battola
teh. ravnalna letev spianatoio
teh. ravnalni stroj (za pločevino) raddrizzatrice
grad. ravnalni plug lama

razmik moški spol (-a …)

1. der Abstand (časovni Zeitabstand, kontaktni Kontaktabstand, med opornikoma Stützenabstand, med vrstami Reihenabstand, pri sajenju agronomija in vrtnarstvo Legeabstand); die Spanne; glasba das Intervall

2. tiskarsko:
medvrstni razmik der [Durchschuß] Durchschuss
z majhnim (medvrstnim) razmikom engzeilig

3. tehnika (razmaknitev) das Auseinanderweichen
razmik kovic die Nietteilung
letev za določanje razmika die Lattenlehre

rešetk|a [ê] ženski spol (-e …) na oknu ipd.: das Gitter; v pečeh ipd.: der Rost (cevna Röhrenrost, etažna Staffelrost, gibljiva/stresalna Schüttelrost, plana Planrost, potujoča Wanderrost, prekucna Kipprost, sejalna Siebrost, valjčna Walzenrost); das Gitterwerk; sušilna: die Horde, die Darre
kanalska rešetka das Kanalgitter
kristalna rešetka Kristallgitter, Raumgitter
lesena rešetka Holzgitter
matična rešetka Absperrgitter, v čebelnjaku: der Schied
mrežna rešetka die Vergitterung, der Gitterrost
stisljiva rešetka Scherengitter
rešetka iz letev der Lattenrost, das Lattengitter
prestrezalna rešetka tehnika der Rechen
palica rešetke der Gitterstab
kurjenje na rešetki die Rostfeuerung
opremiti z rešetko vergittern, übergittern, zapreti: zugittern, obdati: eingittern

sten|a [é] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Wand (tudi biologija, figurativno), die Mauer; tehnika die Wand, die Wandung (cevna Rohrwandung); (čelna Stirnwand, garderobna Garderobenwand, inštalacijska Installationswand, ločilna Trennwand, Scheidewand, nasprotna Gegenwand, notranja Innenwand, ognjevarna Feuerschutzwand, prečna Querwand, pregradna Trennwand, premična Stellwand, Rabitzova Rabitzwand, sprednja Stirnwand, steklena Glaswand, iz desk Bretterwand, iz letev Lattenwand, stranska Seitenwand, svinčena zaščitna Bleisiegelwand, vmesna Zwischenwand, vzdolžna Längswand, zadnja Hinterwand, Rückwand, zaščitna Schutzwand, zunanja Außenwand, zvočna Schallwand; biologija, medicina celična Zellwand, plodnična Fruchtknotenwand, črevesna Darmwand, trebušna Bauchwand, želodčna Magenwand)

2. die Wand ( geografijagorska Bergwand, ledena Eiswand, južna Südwand, severna Nordwand, vzhodna Ostwand, zahodna Westwand, skalna Felswand, Steilwand)
ležeč ob steni wandständig
s tenkimi/debelimi stenami/s tanko/debelo steno dünnwandig/dickwandig, starkwandig
z dvojno steno doppelwandig
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen