Franja

enokrák (-a -o) adj. a un braccio;
enokraka lestev scala a un montante
arhit. enokrake stopnice scala a una rampa

escalade [ɛskalad] féminin plezanje, vzpon; vieilli naskok (s pomočjo lestev); eskalacija

escalade américaine au Viet Nam ameriška eskalacija v Vietnamu
vol masculin à l'escalade s pomočjo lestev izvedena tatvina
faire l'escalade d'un piton rocheux plezati, vzpeti se na skalnat vrh, na gorski špik

escalier [ɛskalje] masculin stopnišče, stopnice

escalier de cave stopnice v klet
escalier en colimaçon, tournant, en vis polžaste stopnice
escalier dérobé skrivno stopnišče
escalier mécanique, roulant tekoče stopnice
escalier pliant sklopne stopnice
escalier de sauvetage reševalna lestev
escalier de service zadnje stopnice (za služinčad, za dostavljavce)
cage féminin d'escalier prostor, v katerem je stopnišče
marche féminin d'escalier stopnica
palier masculin d'escalier stopniščni presledek
rampe féminin d'escalier ograja pri stopnicah
l'escalier débouche, s'ouvre sur stopnišče vodi na, k
l'escalier descend à la cave stopnišče vodi v klet
avoir l'esprit de l'escalier (familier) biti počasne pameti
monter (gravir, grimper), descendre un escalier iti po stopnicah navzgor, navzdol
descendre un escalier quatre à quatre v dolgih skokih hiteti po stopnicah navzdol
faire des escaliers dans les cheveux napravitiprepozno

escape¹ [iskéip] samostalnik
pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina

to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
to make one's escape zbežati, rešiti se
fire escape požarne stopnice, požarna lestev
escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti

gasilsk|i (-a, -o) Feuer-, Feuerwehr- (brizgalna die Feuerspritze, centrala die Feuerwehrzentrale, čelada der Feuerschutzhelm, lestev die Feuerwehrleiter, postaja die Feuerwache, sekirica das Feuerwehrbeil, sirena die Feuersirene, vaja die Feuerwehrübung, veselica der Feuerwehrball); Lösch- (avtomobil das Löschfahrzeug, cisterna das Tanklöschfahrzeug)
tovarniška gasilska enota die Werkfeuerwehr
gasilska četa die Feuerwehrbrigade
poveljnik gasilske čete der Brandmeister, der Branddirektor
gasilsko društvo (freiwillige) Feuerwehr

gasílski

gasílska črpalka fire-extinguishing pump
gasílska lestev hook ladder, ZDA pompier ladder
gasílska postaja fire station
gasílska brigada fire brigade; firemen; fire party
gasílski voz fire engine, ZDA fire truck; hookand-ladder truck
gasílska oprema fire-fighting equipment

incendie [ɛ̃sɑ̃di] masculin požar, (velik) ogenj; figuré vstaja, upor

incendie volontaire požig
incendie de forêt gozdni požar
assurance féminin contre l'incendie zavarovanje proti požaru
bouche féminin d'incendie hidrant
échelle féminin d'incendie požarna lestev
extincteur masculin d'incendie gasilni aparat
lieu masculin d'incendie mesto požara, pogorišče
piquet masculin d'incendie požarni stražar
pompe féminin à incendie gasilna brizgalna
service masculin d'incendie požarna obramba
il suffit d'une étincelle pour allumer un incendie (proverbe) majhen vzrok, velik učinek

kljuk|a¹ ženski spol (-e …) der Haken; z dolgim držalom: gozdarstvo der Kanthaken, pomorstvo der Bootshaken; -haken (garderobna Garderobenhaken, za kabel Kabelhaken, za klobuke Huthaken, za lestev Leiterhaken, za meso Fleischhaken, za obleko Kleiderhaken, za plašče Mantelhaken, spojna Langhaken, strešna Dachhaken); orodje: die Krücke

kljukast (-a, -o) hakenartig, hakig gebogen, Haken- (lestev die Hakenleiter, stolp das Hakenblatt)
kljukast nos die Hakennase, Höckernase

ladder¹ [lǽdə] samostalnik
lestva
britanska angleščina spuščena zanka na nogavici

Jacob's ladder; ali rope ladder vrvna lestev
hook-on (ali pompier) ladder kljukasta lestev
motor turntable ladder požarna vrtljiva lestev
šport wall ladder telovadne lestve
mechanical (ali sliding) ladder raztezna lestev
he can't see a hole in a ladder je popolnoma pijan
to see through a ladder videti nekaj očividnega
he kicked down the ladder by which he rose pozabil je na stare prijatelje, ki so mu pomagali do uspeha
to get one's foot on the ladder začeti, storiti prvi korak
the ladder of success pot do uspeha
figurativno at the bottom of the ladder na dnu

lestvic|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. (majhna lestev) die Leiter

2. hierarhična: die Stufenleiter (družbena die gesellschaftliche Stufenleiter)

léstvica (-e) f

1. dem. od lestev scaletta; scala

2. (znaki na merilni napravi) scala;
lestvica na termometru scala del termometro

3. (razvrstitev) scala:
davčna lestvica scala delle imposte
plačilna lestvica scala dei salari, degli stipendi
vrednostna lestvica scala di valori

4. fiz. scala:
temperaturna lestvica scala della temperatura
Kelvinova, Celzijeva, Fahrenheitova, Reumurjeva lestvica scala Kelvin (assoluta), Celsius (centigrada), Fahrenheit, Reumur (ottantigrada)

5. geol.
potresna lestvica scala sismica, dei terremoti
Mercallijeva, Richterjeva lestvica scala Mercalli, Richter

6. meteor.
lestvica vetrov, Beaufortova lestvica scala del vento, scala Beaufort

7. min.
trdotna lestvica scala di durezza
Mohsova lestvica scala Mohs

8. šport. graduatoria (tudi ekst.); alp.
težavnostna lestvica scala delle difficoltà
jakostna lestvica gruppo di merito

9. muz. scala musicale:
celotonska, diatonična lestvica scala esatonica, diatonica (naturale)
durova, molova, kromatična lestvica scala maggiore, minore, cromatica

lojtr|a [ó] ženski spol (-e …) die Leiter, ➞ → lestev
figurativno nebeška lojtra die Bohnenstange, eine lange Latte
figurativno komu držati lojtro Schmiere stehen, Handlangerdienste leisten

Mágirusov (-a -o) adj. teh.
Magirusova lestev autoscala

mondo² m

1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj

2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet

3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba

6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet

8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat

9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi

10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas

mornárski (-a -o) adj. marinaro; di, da marinaio, dei marinai; marinaresco:
mornarska barva blu scuro
mornarska brada barba alla marinara
mornarska lestev biscaglina
mornarska majica maglietta alla marinara
mornarska uniforma uniforme di, da marinaio
mornarska kamižola camisaccio
mornarski ovratnik colletto alla marinara, solino
mornarski slamnik marinara
mornarski učenec, vajenec mozzo, giovanotto

naskakoválen d'assaut, assaillant

naskakovalna četa détachement moški spol (ali groupe moški spol) d'assaut
naskakovalna lestev échelle ženski spol d'assaut

naskakoválen asaltador, asaltante

naskakovalna lestev escala f de asalto

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

piōlo m količ, klin:
scala a pioli klinasta lestev