Franja

obnášanje comportamiento m ; conducta f ; (manire) modales m pl

lepo obnašanje buenos modales, buenas maneras
fino obnašanje urbanidad f

obnášati se to behave; to conduct oneself; to comport oneself

ne zna obnášati se he does not know how to behave himself, he has no manners
zelo lepo se je obnašal do mene he behaved nicely towards me

obnášati se (-am se) imperf. refl.

1. comportarsi, avere un comportamento; tenersi:
vljudno se obnašati comportarsi gentilmente
lepo se obnašati pri mizi tenersi bene a tavola

2. fare buona prova, riuscire (bene):
te gume se dobro, slabo obnašajo na mokrem cestišču questi pneumatici fanno buona, cattiva prova su fondo bagnato

obrít shaven

lepo obrít clean-shaven
gladko obrít smooth-shaven, close-shaven

obrv samostalnik
ponavadi v množini (lok dlak) ▸ szemöldökPovezane iztočnice: črtalo za obrvi, svinčnik za obrvi

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

od from; of; since; on, upon

od 1 do 10 from one to ten
10 od 20ih ten out of twenty
od 100 niti 1 not one in a hundred
od daleč from far away, from afar
od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
od časa do časa from time to time
od danes dalje (naprej) from this day (forward)
od jutri naprej from tomorrow
od sedaj naprej from now on, henceforth
od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
od jeseni since autumn
(že) od nekdaj for some time
od malega (mladih let) from childhood (on)
od prvega do zadnjega from first to last
od povsod from everywhere, from all sides
od včeraj since yesterday
od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
(že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
od zadaj from behind
sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
od spodaj from beneath
nobeden od nas none of us
od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
od mnogih primerov among many examples
nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
otrpel od mraza stiff with cold
zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
od srca rad most willingly
od utrujenosti from fatigue
lepo od vas nice of you
ni lepo od tebe it isn't nice of you
drhteti od strahu to tremble with fear
moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
to odvisi od vremena that depends on the weather
pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
(od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen

òh oh! ah!

oh, kako je bilo lepo oh! (ali ah!) que c'était beau!
oh, nič, nič oh! rien, rien!

òj oh!, ah!

oj, kako se mi smili ah! (ali oh!) comme je le plains!
oj prijatelji, še bo lepo ah! les amis, tout ira bien encore!

opozoríti to warn

opozoríti koga na kaj to call (ali to direct), to drawl someone's attention to something, to point something out to someone
opozarjam vas, da... I give you warning that...
opozorili so ga, da je v nevarnosti he was warned that he was in danger
on te je bil lepo opozoril he had given you fair warning

pádati (re)tomber, faire des chutes , (cena) baisser , (toplomer, barometer) descendre

padati na tla tomber par terre
blago lepo pada le tissu tombe (ali retombe) bien
cene padajo les prix baissent
lasje ji padajo na ramena ses cheveux lui retombent sur les épaules
senca pada na l'ombre se projette sur
tečaji padajo les cours moški spol množine sont en baisse
termometer pada le thermomètre baisse (ali descend)

pérje (ptičje) plumage; feathers pl; plumes pl; feathering

tuje pérje borrowed plumage, borrowed feathers pl
(o)krasiti, obrobiti s pérjem to feather
(o)krasiti se s tujim pérjem (figurativno) to deck oneself out (ali to adorn oneself with) borrowed plumes
lepo pérje naredi lepega ptiča (figurativno) fine feathers make fine birds
ptiči istega pérja skupaj leté (tudi figurativno) birds of a feather flock together

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
pisati francosko écrire en français
pisati z lahkoto écrire avec aisance
pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
pisati po nareku écrire sous la dictée
pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
pisati note écrire de la musique
pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
pisati s tiskanimi črkami écrire en script
pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
kako se pišete? quel est votre nom?

písati escribir

pisati po nareku escribir al dictado
pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
pisati na tablo escribir en la pizarra
(ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
pisati note (glas) escribir música
kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!

pisáva escritura f ; letra f

(ne)čitljiva pisava letra (i)legible
imeti lepo pisavo tener buena letra

počénjanje počétje behaviour, doings pl

lepo počénjanje, počétje! (ironično) fine goings on!

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podáti to hand; to give; to pass; to administer; (ponuditi) to offer, to reach; to extend

podáti roko to offer (ali to hold out) one's hand
podaj mi knjigo, prosim! reach me that book, will you?
podáti se (iti) to go (k to), arhaično to repair (to); (pristajati) to become, to suit, to fit
klobuk se ti lepo poda the hat suits you well
podáti se na potovanje to undertake a a journey, to set out on one's journey