Franja

Kittchen, das, figurativ luknja (zapor), keha, arest

lacuna [ləkjú:nə] samostalnik
izpuščen del v knjigi; luknja, praznina (v znanju); votlina, luknja (v kosti, tkivu)

lacūna -ae, f (lacus)

1. luknja, rupa, (nečkasta) kotanja, globel, glob, glob(oč)ina, jama, jarek, draga, grapa, brezno: in pavimento non audeo facere lacunam Varr., quā aratrum vomere lacunam facit, sulcus vocatur Varr., caecas lustravit luce lacunas Ci. (Arat.), lacunarum vestigia Lucr., solent eadem in lacunis nata esse Vitr. v (zemeljskih) usedih, ut (pavimenta) non habeant lacunas Vitr. globeli(c), proni foraminis lacunae Ap., scopulorum lacunae Aus., rare, rege, lacunarum vertigo Amm., lacuna palustribus aquis interfusa Amm. brezno, lacunas facere ad pisces capiendos Vulg. jame.

2. occ.
a) luža, mlaka, močvir(je), barje, muža, tolmun, ribnik, vodnjak: tenebras Orci visat vastasque lacunas Lucr., multosque lacus multasque lacunas (po drugih: lucunas, gl. spodaj na koncu gesla) in gremio gerere Lucr., totae solidam in glaciem vertere lacunae V., cavae tepido sudant humore lacunae V., tenet ima lacunae lenta salix O., voragines lacunaeque Cu., siccare lacunas Stat., siccae palus lacunae Mart.; pesn. v pl. = morske globine, morska žrela, morski požiralniki, morski tolmuni: salsae lacunae Lucr., Neptuniae l. Auctor ap. Corn.
b) globelica, kotanjica na živalskem ali človeškem telesu: sub ea (sc. supercilia equorum) lacunae Varr., sint modici rictus parvaeque utrimque lacunae O., labrum superius sub ipsa medietate narium lacunā quādam levi … signavit dens Lact.

3. metaf. luknja, praznina = pomanjkanje, pomanjkljivost, škoda, izguba: explere duplicem istam lacunam Varr., ut illam lacunam rei familiaris explerent Ci., de Caelio, vide, quaeso, ne qua lacuna in auro sit Ci. ep. da ne bo kake izgube zlata (pri zlatu), minima illa labes et quasi lacuna famae Gell. oni neznatni madež in (ali), če smem tako reči, vrzel v (na) naši časti. — Soobl. lucūna -ae, f (v zelo dobrih rokopisih Lukrecijevih in Vergilijevih pesnitev).

leak¹ [li:k] samostalnik
razpoka, luknja; voda (para), ki uhaja skozi razpoko
figurativno kar se razve, predre v javnost (novica)
elektrika izguba električnega toka zaradi slabe izolacije; odpor, ki omogoča odtekanje pozitivnega toka v cevi (radio)

to spring (ali start) a leak predreti se
ameriško, vulgarno to take a leak scati

Leck, das, (-/e/s, -s) luknja; netesno mesto; ein Leck haben puščati

Leckage, die, kalo (pri tekočinah), izguba na teži; luknja

Loch, das, (-/e/s, Löcher) luknja (tudi za zapor); (Öffnung) odprtina; (Lücke) vrzel; beim Golf: jamica; Technik odprtina, bei Öfen: ustje peči; (Arsch) rit; Astronomie schwarzes Loch črna luknja; ein Loch reißen narediti luknjo; ein Loch in den Geldbeutel reißen narediti luknjo v denarnico; ein Loch stopfen zamašiti luknjo, nähend: zakrpati luknjo; ein Loch haben imeti luknjo, figurativ imeti napako; sich in seinem Loch verkriechen zalesti se v svojo luknjo; den Gürtel ein Loch enger schnallen zategniti pas; ein Loch/Löcher in die Luft starren strmeti/bolščati predse; ein Loch in den Bauch fragen nenehno vrtati z vprašanji; ein Loch im Magen haben jesti kot uš; auf dem letzten Loch pfeifen biti na koncu; aus allen Löchern na vso moč; saufen wie ein Loch piti kot žolna

Lücke, die, (-, -n) vrzel, praznina, (Loch) luknja; eine Lücke schließen zapolniti vrzel; große Lücken haben biti zelo pomanjkljiv; eine Lücke im Gesetz vrzel/luknja v zakonu

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

macula -ae, f

1. maroga, pega, lisa, pika ali točka (ki se po barvi razlikuje od okolice): Plin., Stat., maculis albis equus V. ali bos maculis insignis et albo (ἓν διὰ δυοῖν) V. lisast, mensa non varietate macularum conspicua Sen. ph. marog (lis, žil) v lesu; pren.: in ipsis quasi maculis (sc. terrae), ubi habitatur Ci. na točkah.

2. kazeča maroga, madež, (vrojeno, prirojeno) znamenje, skaza: Petr., Suet., maculas in veste facere Pl., maculas auferre de vestibus O., conbibit os maculas O. se omadežujejo s pijačo, m. conparis Plin., est conparis macula naevus Ci., maculae maerorum Pl. kazeči sledovi (kazeča znamenja) žalosti; v šalj. dvoumju: Faustus Sullae filius cum soror eius eodem tempore duo moechos haberet, Fulvium fullonis filium et Pompeium cognomine Maculam, miror, inquit, sororem meam habere maculam (sc. maculam vestis et Pompeium Maculam) cum fullonem habeat Faustus ap. Macr.

3. metaf. (v nravstvenem, moralnem oziru) (sramotni) madež, sramota, hiba: Pl., Ter., Ap., Sen. tr., Iust., vitae splendorem aspergere maculis Ci., delenda est nobis illa macula bello superiore concepta Ci., maculam veteris industriae laudabili otio abluerat Plin. iun., maculas furtorum sociorum sanguine eluere Ci., ne Claudiae genti eam inustam maculam vellent L.; redkeje madež = hiba, napaka, zmota (v umskem, miselnem oziru): ubi plura nitent in carmine, non ego paucis offendar maculis H., in oratione nitidā notabile humilius verbum et quasi macula Q.

4. točka, mesto, kjer kaj gine ali se končuje, luknja; od tod
a) oko, luknja v mreži, vezilu in preji: Varr., Col., retia maculis distincta O., reticulum maculis minutis Ci. z majhnimi očesi (luknjami).
b) oko, luknja v pajčevini: Plin. — Kot nom. propr. Macula -ae, m Mákula, rim. priimek, npr. Q. Pompeius Macula Kvint Pompej Makula: Ci. ep., Macr.

mechinal moški spol tesno stanovanje, luknja

mortārium -iī, n (gl. morētum)

1. možnar: Pl., Ca., Col., aereum, plumbeum, lapideum Plin.

2. posoda za malto, maltárka, mortnica: Plin., Vitr.; meton. malta, mort: Vitr.

3. možnarju podobna luknja ali kotanja okoli drevesa: Pall.

mùštūrnica ž dial. slabš. luknja, brlog, neprimerno stanovanje

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

ochi

I. m oko

II. -uri n

1. lina

2. zanka

3. luknja (v siru, kruhu)

4. cinek

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

ojillo moški spol ušesce, uho, luknja

opening² [óupniŋ] samostalnik
odpiranje, odprtje; odprtina, luknja, vrzel, špranja; jasa; začetek, uvod; začetna poteza (šah); nezasedeno službeno mesto; priložnost
gledališče premiera

oquedad ženski spol votlina, vrzel, praznina; luknja, odprtina

orificio moški spol ustje; odprtina; usta; luknja