Franja

gledé

A) prep.

1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

2. (za izražanje cilja) per, circa:
ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

B) gledé na adv.

1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza

gospodov [ó] (-a, -o) svoj. prid. gospod
religija Gospodov dan der Tag des Herrn
leto Gospodovo Jahr des Heils, das Jahr des Herrn
leto Gospodovega usmiljenja das Gnadenjahr des Herrn

gradnj|a ženski spol (-e …) der Bau (tudi za naprave, gnezda ipd.); dejavnost: das Bauen, die Bautätigkeit; (izgradnja) der Ausbau, der Aufbau; gradnja objektov: -bau (betonskih cestišč Betonstraßenbau, cerkva Kirchenbau, cest Straßenbau, cest/poti Wegebau, gnezda Nestbau, gradu [Schloßbau] Schlossbau, hiše/hiš Hausbau, jeklenih konstrukcij der Stahlbau, jezu/jezov Deichbau, kanala/kanalov Kanalbau, mostu/mostov Brückenbau, motorjev Motorenbau, tunela/tunelov Tunnelbau, stolpa Turmbau, utrdb Schanzbau, Festungsbau, zidu Mauerbau)
gradnja Babilonskega stolpa der Turmbau zu Babel
črna gradnja Schwarzbau
(način gradnje) der Bau, die Bauweise, -bau, -bauweise (v liniji Zeilenbauweise, z ilovico Lehmbau, z lesom Holzbau, z nosilnim okrovom Schalenbauweise, groba Überbau, inžinerska Ingenieurbau, lahka Leichtbauweise, masivna Massivbau, Massivbauweise, montažna Fertigbau, Montagebau, Fertigbauweise, nizka Flachbau, opečna Backsteinbau, sendvična Sandwichbauweise, skeletna Skelettbauweise, Skelettbau, terasasta Terrassenbauweise, tipska Typenbau, vrstna Reihenbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau)
način gradnje die Bauweise
(kombiniran način gradnje Gemischtbauweise, masivni način gradnje Massivbauweise)
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung
… gradnje Bau-
(čas die Bauzeit, faza der Bauabschnitt, leto das Baujahr, način die Bauart, prepoved das Bauverbot, sistem das Bausystem, stroški množina Baukosten, ustavitev der Baustopp)gradnje:
množina nizke gradnje der Tiefbau
pomorske gradnje množina Seebauten množina
visoke gradnje množina der Hochbau
zemeljske gradnje množina der Erdbau
udeleženec pri gradnji der Baubeteiligte ( ein -r)
v gradnji im Ausbau, in Ausführung
porabiti pri gradnji verbauen
nadaljevati z gradnjo weiterbauen
pripravljen za gradnjo načrti: baureif

hroščev [ô] (-a, -o) svoj. prid. hrošč
hroščevo leto das Maikäferjahr

hrôščev (-a -o) adj. di, del coleottero; dei coleotteri:
hroščevo leto anno dei maggiolini
zool. hroščeva pokrovka elitra

ist|i (-a, -o)

1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?

2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

íz from, out of; of, by, through, for, because of

iz angleščine from (the) English
iz ambicije for (ali because of) ambition
iz dneva v dan from day to day
iz glave (na pamet) by heart, from memory, extempore, off-hand
iz ljubezni for love
iz ljubezni do for love of
iz mode out of fashion
narejen iz made of (ali from)
iz (notranjosti) hiše from within the house
iz leta v leto year by year
iz prepričanja by conviction
iz izkustva from experience
iz radovednosti out of curiosity
iz tega razloga for this reason
iz skoposti through (ali because of) avarice
iz sovraštva through hatred
iz strahu for fear (pred... of...)
iz usmiljenja out of pity
iz vljudnosti through politeness
iz dobrega vira from a good source
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with anger
je tvoja ura iz zlatá? is yours a gold watch?
ima hčer iz prvega zakona he has a daughter by his first marriage
piti iz kozarca to drink out of a glass
priti iz Zagreba to come from Zagreb
prevesti iz slovenščine v angleščino to translate from Slovene (ZDA Slovenian) into English
razvideti iz to see by
ni si upal iz hiše he did not dare venture out of the house

izdelav|a ženski spol (-e …) die Herstellung, die Fertigung, die Anfertigung; (dodelava) die Ausarbeitung; die Erstellung; (papirja Papierherstellung, po meri Maßanfertigung, po naročilu Auftragsfertigung, Einzelanfertigung, zunajserijska Sonderanfertigung)
način izdelave die Bauart, der -bau
(navzkrižna Diagonalbau, prekrivna Klinkerbau, serijska Serienbau); tovarniška: die Fabrikation
poprejšnja izdelava die Vorfabrikation
izdelava novega die Neuanfertigung, Neuansetzung, Neuanlegung
čas izdelave enega kosa tehnika die Fertigungszeit, Stückzeit
leto izdelave das Baujahr
stroški izdelave množina Fertigungskosten

izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito

izgubíti perder ; (založiti kam) extraviar

izgubiti iz oči, iz vida perder de vista
izgubiti pri igri perder en el juego
izgubiti pogum perder los ánimos, desanimarse
izgubiti potrpljenje perder la paciencia
izgubiti upanje perder la(s) esperanza(s)
nimam kaj izgubiti no tengo nada que perder
izgubiti šolsko, študijsko leto perder el curso
izgubiti se perderse, (izginiti) desaparecer; extraviarse; (zaiti na kriva pota) extraviarse
izgubiti se v podrobnostih perderse en detalles

izid³ moški spol (-a …) knjige ipd.: das Erscheinen
kraj izida der Erscheinungsort
leto izida das Erscheinungsjahr

iztekajóč (se) (-a -e (se)) adj. che scola; uscente:
iztekajoče se leto l'anno uscente

izvršiti se povratni glagol
(zgoditi se) ▸ végbemegy, zajlik, történik
Te so tako tanke, da se lahko skozi njihove stene izvrši izmenjava snovi. ▸ Ezek olyan vékonyak, hogy végbe tud menni az anyagcsere a falukon keresztül.
Vse dejanje 453 strani obsegajočega romana se izvrši v pol leta in sicer v drugi polovici leta 1092. ▸ A 453 oldalnyi regény teljes cselekménye fél év alatt zajlik, méghozzá az 1092-es év második felében.
Bolnica je čutila, da se je na njej izvršila velika sprememba. ▸ A beteg érezte, hogy nagy változás történt vele.
Pri večini vrst življenjski cikel traja skozi celo leto, da se popolnoma izvrši, izjeme so samo kakšne izredno majhne vrste, pri katerih se lahko v enem letu zamenjata dve ali celo več generacij. ▸ A legtöbb faj esetében az életciklus egy teljes évig tart, ez alól csak néhány rendkívül kicsi faj jelent kivételt, ahol egy év alatt két vagy akár több generáció is válthatja egymást.
Okužba se velikokrat izvrši na nezrelih plodovih. ▸ A fertőzés sok esetben az éretlen terméseken fordul elő.

januarja prislov
(v mesecu januarju) ▸ januárbanPrva medvladna konferenca bo najpozneje januarja 2014, piše v sklepih. ▸ A határozatokban az szerepel, hogy az első kormányközi konferenciára legkésőbb 2014 januárjában kerül sor.
Film naj bi v kinematografe predvidoma prišel januarja drugo leto. ▸ A film előreláthatólag a jövő év januárjában érkezik meg a mozikba.

jubiléjen jubilee(-)

jubiléjno leto jubilee year, year of jubilee
jubiléjna slavnost, praznik jubilee

jubiléjen jubilaire, du jubilé

jubilejno leto année ženski spol du jubilé
jubilejne slavnosti fêtes ženski spol množine jubilaires

jubiléjen

jubilejno leto año m jubilar (ali de jubileo)

káj

A) adv.

1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
kaj že greste? ve ne andate già?

2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

3. (izraža grajo) ma:
kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

B) adv.

1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
(v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì

kjé adv.

1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?

2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)