Franja

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

mitoyen, ne [-twajɛ̃, ɛn] adjectif srednji, vmesni, skupni

fossé masculin mitoyen mejni jarek
mur masculin mitoyen mejni zid, ki je lasten dvema lastnikoma

modél (-a) m

1. modello:
model jadrnice, stroja modello di veliero, di motore
jadralni model modello di aliante

2. (kdor se daje na razpolago za upodabljanje) modello, modella:
moški, ženski model modello, modella

3. (vzorec, oblika) modello:
razviti lasten gospodarski model sviluppare un proprio modello di economia

4. (industrijski izdelek, ki se po obliki, značilnosti razlikuje od drugih istovrstnih) modello:
tovarna je predstavila nove modele avtomobilov la fabbrica ha presentato i nuovi modelli di automobili

5. forma, stampo; modello:
obl. ekskluzivni modeli modelli in esclusiva
trg. izvensezonski modeli modelli fuori stagione
metal. matični model forma madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
matematični model modello matematico
ekon. ekonometrični model modello econometrico
arhit. model stanovanjskega bloka plastico di caseggiato
prvi model pisalnega stroja il primo tipo di macchina per scrivere
(frizerski) model glave testiera

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

organiz|em² moški spol (-ma …) medicina der Organismus, der Körper
organizmu lasten körpereigen
ki ga organizem dobro prenaša verträglich

pogín ruin; destruction

povzročiti lasten pogín to bring about one's own ruin (ali undoing)

praegūstātor -ōris, m (praegūstāre) (pred)pokuš(ev)alec, (pred)okuš(ev)alec, ki je pred velikašem pokusil hrano in pijačo, ki so jo prinesli na mizo (na rimskem dvoru jih je bilo toliko, da so imeli lasten kolegij pod vodstvom prokuratorja): quidam tradunt epulanti in arce cum sacerdotibus per Halotum spadonem praegustatorem Suet.; pren.: libidinum tuarum Ci., in omnibus nuptiis praegustator (sc. castitatis nuptarum) Lact.

pridel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. die Ernte (koruze Maisernte, krompirja Kartoffelernte, riža Reisernte, rži Roggenernte, povprečni Durchschnittsernte, rekordni Rekordernte), der Ernteertrag
slab pridelek die [Mißernte] Missernte
dober pridelek gute Ernte, der Erntesegen
izpad pridela der Ernteausfall
obeti glede pridelka Ernteaussichten
lasten pridelek eigenes Wachstum
pobrati pridelek ernten, die Ernte einbringen

2.
pridelki množina Erzeugnisse množina, Bodenerzeugnisse množina
škoda na pridelkih der Flurschaden
tatvina poljskih pridelkov der Felddiebstahl

proizvòd producto m ; artículo m

lasten proizvod fabricación f propia
nemški proizvod fabricado en Alemania

propàd ruin; decay, decline; destruction; downfall; wreck

biti na robu propàda to be on the brink (ali verge) of ruin
drveti v propàd to be on the road to ruin, to be heading straight for destruction, pogovorno to be riding for a fall
še en takšen udarec bo moj propàd another blow like that will finish me off (ali will do for me), one more like that, and I'm done for (ali and it's all up with me)
povzročiti lasten propàd ta bring about one's own ruin
rešiti svoje premoženje pred propàdom to save one's estate (ali possessions) from ruin
dežela je na robu propàda the country is on the verge of ruin

rahločuten pridevnik
1. (nežen; občutljiv) približek prevedka ▸ érzékenyA vseeno je nekaj rahločutnih obiskovalcev zaradi smradu zapustilo predstavo. ▸ Ennek ellenére néhány érzékeny látogató a bűz miatt kiment az előadásról.
Se pod surovo zunanjostjo skriva rahločutno srce? ▸ A nyers külső alatt érzékeny szív rejtőzik?

2. (razumevajoč) približek prevedka ▸ együttérzőBil je občutljiv in rahločuten človek, ki mu ni bilo vseeno za stiske ubogega, revnega naroda. ▸ Érzékeny és együttérző ember volt, akit nem hagyott hidegen a nyomorúságban és szegénységben élő nemzet nélkülözése.

3. (o zgodbi) ▸ megható, megindító, érzelmesZgodba je izjemno rahločutna in ganljiva in je primerna za vse najstnike in tudi razne intelektualce. ▸ A történet kivételesen érzelmes és megható, és megfelel a tizenéveseknek, és mindenféle értelmiséginek.

4. (o zvoku ali podobi) približek prevedka ▸ finomZ izbiro inštrumentov je pesmim vdahnil lasten rahločutni ton. ▸ A hangszerválasztással a dalokat saját, finom hangzással szőtte át.

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

riesgo moški spol nevarnost, tveganje, riziko

a riesgo v nevarnosti
riesgo de guerra nevarnost vojne
a propio riesgo na lasten riziko
a todo riesgo na slepo
correr riesgo biti v nevarnosti, da ...
asumir el riesgo prevzeti riziko
poner a riesgo su vida izpostaviti se življenjski nevarnosti
exponerse al riesgo izpostaviti se nevarnosti

risk¹ [risk] samostalnik
smelost, drznost; tveganost, nevarnost; riziko

at all risks stavljajoč vse na kocko, tvegajoč vse, ne oziraje se na izgube, na slepo srečo, tjavdan
at the risk of one's life tvegajoč svoje življenje
at one's own risk na svojo lastno odgovornost, na lasten riziko
at owner's risk na lastnikov riziko
to run (to take) a risk prevzeti (nase vzeti) riziko
to run risks, to take risks tvegati, riskirati, izpostaviti se ali biti v nevarnosti

ríziko risk; peril, danger; hazard

z rízikom, pri, ob ríziku at the risk of
na vaš ríziko at your peril (ali risk)
na lasten ríziko at one's own risk
na lastnikov ríziko at owner's risk
prevzeti ríziko to take a risk, to incur the risk of, to run a risk

saumen Lasten: tovoriti

Seele, die, (-, -n) duša; bei Federn: srčika; Technik jedro, Elektrizität bei Kabeln: stržen; Heerwesen, Militär svetloba cevi (orožja); figurativ duša, srce; eine schwarze Seele črna duša; keine Seele haben biti brezdušen; arme Seele verna duša v vicah, figurativ revež; keine Seele nihče, živa duša ne; eine Seele von Mensch dobra duša; ein Herz und eine Seele sein biti neločljiva/neločljivi; sich die Seele aus dem Leib rennen/reden z vsemi silami teči/govoriti; sich die Seele aus dem Leib husten obupno kašljati; jemandem die Seele aus dem Leib prügeln (koga) do mrtvega pretepsti;
an: Schaden an der Seele nehmen/genommen haben biti pokvarjen;
auf: auf der Seele brennen pekliti (koga); auf die Seele binden toplo položiti na srce; zabičati; auf der Seele lasten/liegen ležati na duši, težiti srce; schwer auf der Seele liegen težiti srce;
aus: aus der Seele sprechen govoriti od srca, vzeti besedo iz ust; aus ganzer Seele iz vsega srca, iz vse duše;
in: in tiefster Seele do dna srca, na dnu srca; in die Seele schneiden zadeti v srce; in der Seele leidtun smiliti se v dno srca;
mit: mit ganzer Seele z vsem srcem; mit Leib und Seele z dušo in telesom;
von: sich etwas von der Seele reden/schreiben olajšati si dušo/srce

several [sévrəl]

1. pridevnik
(vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj
arhaično ločen

each several part vsak del zase
on four several occasions ob štirih različnih priložnostih
several liability individualna odgovornost
joint and several obligation skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvo
the several members of the Board posamezni člani ministrstva
several people več ljudi
several times večkrat
each has his several ideal vsak ima svoj (lasten) ideal
each several ship sank her opponent vsaka posamična ladja je potopila svojo nasprotnico
to dwell in a several house stanovati ločeno v (neki) drugi hiši
I met several members of the club srečal sem, spoznal sem se z več člani kluba
we took our several ways home šli smo domov vsak po svoji poti

2. samostalnik
več (od njih), nekateri

I know several of them več, nekatere od njih poznam

sistem³ [é] moški spol (-a …) (družbena ureditev)

1. politični: das System (fašistični faschistisches, parlamentarni parlamentarisches), Regierungssystem (parlamentarni parlamentarisches), -system (dvodomni Zweikammersystem, dvostrankarski Zweiparteiensystem, enodomni Einkammersystem, enostrankarski Einparteiensystem, ustavni Verfassungssystem, večinski Mehrheitssystem, volilni Wahlsystem)

2.
družbeni sistem das gesellschaftliche System, Gesellschaftssystem, die Gesellschaftsordnung
zgodovina fevdalni sistem Feudalsystem
sistem svetov Rätesystem

3. gospodarski: das -system (denarni Währungssystem, devizni Devisensystem, gospodarski Wirtschaftssystem)

4. ureditev: das -system (informacijski Informationssystem, pravni Rechtssystem, šolski Schulsystem, vzgojno-izobraževalni Erziehungssystem)
|
ki ohranja sistem systemerhaltend
ki spreminja sistem systemverändernd
specifičen za sistem systemspezifisch
kritika sistema die Systemkritik
kritik sistema der Systemkritiker
prisila sistema der Systemzwang
ostajajoč znotraj sistema systemimmanent
sprememba sistema die Systemveränderung
konformen s sistemom systemkonform
sistemu sovražen systemfeindlich
lasten sistemu systemeigen
tuj sistemu systemfremd
analiza sistemov die Systemanalyse