Franja

nèrodica ž
1. slaba letina
2. lakota zaradi slabe letine

phagedaena -ae, f (gr. φαγέδαινα)

1. požrešnost, volčja lakota: Plin., Cael.

2. metaf. fagedéna, neka razjeda (tvor, bula), rakava (rakasta) rana: Plin. — Od tod adj. phagedaenicus 3 (gr. φαγεδαινικός)

1. požrešnosti podvržen, požrešen; kot subst. požrešnež, požrešnik: Cael.

2. razjede (tvore, bule) povzročajoč: vulnera Plin.

philanthrōpos -ī, f (gr. φιλάνϑρωπος) bot. torica, plezajoča lakota, starejše slipavka (Galium aparine Linn.): Plin.

polifagia f

1. biol. polifagija

2. med. volčja lakota, polifagija, bulimija

prìkrp m bot. plezajoča lakota

prilìpača ž bot. plezajoča lakota

ravenousness [rǽvənəsnis] samostalnik
ropaželjnost, pohlep po plenu; požrešnost; volčja lakota

Riesenhunger, der, strašanska lakota; strašanski apetit

sapìnjača ž
1. zapenjača, zaponka
2. bot. plezajoča lakota

tùlica ž
1. tulček: tulica puna strijela, strela
2. ustnik za cigarete, cigare
3. bot. plezajoča lakota, Galium aparine

ùpredenac -ēnca m bot. navadna lakota

appetite [ǽpitait] samostalnik (for)
tek, apetit; poželenje

canine appetite volčja lakota
to be given to appetite biti požrešen
the appetite is concealed under the teeth, appetite comes with eating šele ko začnemo jesti, dobimo tek
to sharpen (ali whet) the appetite povzročati, narediti tek
appetite is the best sauce lačnemu vse tekne

ārdor -ōris, m (ārdēre)

1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.

2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.

aviditās -ātis, f (avidus)

1. poželenje, željnost, pohlep(nost), sla, strast, (po)hotnost, pohota; s subjektnim gen.: animi Cu.; z objektnim gen.: praedae L. pohlep po plenu, pecuniae Ci. pohlep po denarju, gloriae Ci. ep. slavohlepnost, senectus mihi sermonis aviditatem auxit, potionis et cibi sustulit Ci. zgovornost..., pitnost, ješčnost, legendi Ci. veselje do branja, imperandi T. oblastiželjnost, navandae operae T., fluminis T. poželenje po pitju iz reke; nam. objektnega gen. z ad: aviditas ad cibos Plin., ad coitus Plin. pojavost.

2. occ.
a) lakomnost, skopost; abs.: inhaeret (amori) aviditas, desidia, iniuria Pl., mendicitas aviditati coniuncta Ci., plerique inflammati aviditate Ci.; s subjektnim gen.: ingenii humani Ci., hostium T.
b) ješčnost, slast, tek: nimia Cels., ieiuna Plin. volčja lakota, aviditatem excitare, incitare, facere, inhibere Plin.
c) spolni nagon, v pl.: aviditates feminarum Plin. pohotnost, bestiolarum Plin. pojavost.

bestiale agg.

1. živalski, živinski; zverinski, nečloveški:
violenza bestiale zverinsko nasilje

2. ekst. pog. hud, strašen:
fa un freddo bestiale hud mraz je
una fame bestiale strašna lakota

birbone

A) m (f -na)

1. poveč. od ➞ birba

2. prevejanec, lopov, zlikovec

B) agg. šalj.

1. zloben, hudoben:
un tiro birbone zlobna potegavščina

2. šalj. hud, velik:
freddo birbone hud mraz
fame birbona huda lakota

canin, e [kanɛ̃, in] adjectif pasji; féminin (= dent féminin canine) podočnik (zob)

faim féminin canine volčja lakota
exposition féminin, race féminin canine razstava psov, pasja rasa
rage féminin canine pasja steklina
se faire couronner une canine dati si napraviti krono na podočnik

canine [kéinain, kǽnain] pridevnik
pasji

canine letter črka r
canine madness pasja steklina
canine appetite (ali hunger) volčja lakota
canine tooth podočnjak

canino

A) agg. pasji:
mostra canina pasja razstava
fame canina huda lakota
tosse canina med. oslovski kašelj
rosa canina bot. divja roža (Rosa canica)
dente canino anat. podočnik

B) m anat. podočnik

canino pasji

(hambre) canina volčja lakota
(dientes) caninos podočnjaki
exposición canina razstava psov