Franja

Zadetki iskanja

  • laniō1 -āre -āvī -ātum (lanius)

    1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)kosa(va)ti, (raz)mesariti, (raz)drapati, (raz)cefrati, (raz)praskati: aliquem Ci. ep., Suet., obvios aliquot (o volkovih) L., aliquem dentibus L., artūs dentibus laniabant V., laniaverat unguibus ora O., et laniet digitis illius ora suis O., viscera O., digitos Suet., manum Gell., (sc. Galbae) crura bracchiaque ceteri foede laniavere T. so razkosali, so raztrgali na kose, laniatum corpore toto Deiphobum videt V., laniatus morsibus canum obiit Val. Max., laniata corpora epulando consumere Val. Max., ferramenta et alia, quae laniendae carnis causā parata sunt Icti., foede laniari Aur.; prolept.: laniata pectora plangens O. bijoč po razmesarjenih prsih; z gr. acc.: filia … roseas laniata genas V., laniata sinūs O., laniare tunicam O., vestem O., T., crinem manibus O. (iz)puliti, filia … manu flavos Lavinia crinīs (gr. acc.) … laniata V., laniati capilli Sen. rh., classis laniata O. ali laniata navigia S. fr. razbito, razbita, obsistitur illis (sc. ventis), … quin lanient mundum O. da ne uničijo.

    2. metaf. (raz)trgati = (po)grajati, (raz)žaliti, (duševno) raniti, prizade(va)ti: tua sacrilegae laniarunt carmina linguae O., proice, quaecumque cor tuum laniant Sen. ph.
  • líst (-a) m

    1. bot. foglia:
    list požene, odpade la foglia germoglia, cade
    mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
    drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
    sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

    2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
    črtani list foglio a righe
    nepopisani list pagina bianca
    knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
    anketni list questionario
    gost. jedilni list lista dei cibi
    tisk. naslovni list frontespizio
    notni list foglio di musica
    risalni list foglio da disegno

    3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
    rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
    obrtni list licenza di esercizio
    orožni list (licenza di) porto d'armi
    potni list passaporto

    4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
    literarni list rivista letteraria
    Uradni list Gazzetta Ufficiale

    5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
    list kose lama della falce
    list lopate lama del badile
    list sekire lama della scure
    list žage lama della sega

    6. igre carte (del giocatore)

    7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

    8. tekst. liccio

    9. min. foglietto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrniti list voltar pagina
    pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
    naše gore list nostro, nostra connazionale
    bot. čašni list sepalo
    bot. črtalasti list foglia lanceolata
    bot. pernati list foglia pennata
    bot. plodni list carpello
    bot. sestavljeni list foglia pluripennata
    bot. venčni list petalo
    strojn. list propelerja pala dell'elica
    strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
    bolniški list certificato medico, di malattia
    trg. garancijski list foglio di garanzia
    rel. krstni list fede di battesimo
    šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
    zool. morski list sogliola (Solea)
    tovorni list lettera di vettura
    zool. živi list fillio (Phyllium)
    bot. list vinske trte pampino
    podoben listu fogliaceo
  • minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

    1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

    2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

    3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

    1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

    2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.
  • morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

    un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
    pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
    morceaux choisis de ... izbor iz ...
    morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
    aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
    avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
    casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
    c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
    enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
    être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
    manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
    mettre en morceaux razbiti, razkosati
    s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
    réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
    rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko
  • Osīris, gen. -is, -idis, -idos, acc. -im, -in abl. -ī, m (Ὄσιρις) Ozíris

    1. soprog boginje Izide (= rodovitnosti Nila), zaščitnik Egipta. Njegov brat Tifon (= sončna vročina) ga je usmrtil in razkosal; Izida je zbirala kose njegovega trupla, da bi jih pokopala, njegov sin Hor(us) pa je usmrtil Tifona (mit o letu): H., O., T., Tib., Iuv., Lucan., Plin. idr.

    2. vojščak, ki ga je umoril Timbraj: V.
  • ouvrier, ère [uvrije, -ɛr] adjectif delavski, delovni; masculin, féminin delavec, -vka

    classe féminin ouvrière delavski razred
    abeille féminin ouvrière čebela delavka
    parti masculin ouvrier delavska stranka
    train masculin ouvrier delavski vlak
    cité féminin ouvrière delavsko (mestno) naselje
    ouvrier agricole poljski delavec
    ouvrier du bâtiment gradbeni delavec
    ouvrier à la journée dninar
    ouvrier des chemins de fer železniški progovni delavec
    ouvrier d'extra pomožni delavec
    ouvrier forestier gozdni delavec
    ouvrier maçon zidarski delavec
    ouvrier en métaux kovinski delavec
    ouvrier aux pièces delavec, ki dela na kose
    ouvrier qualifié, professionnel kvalificiran delavec
    ouvrier hautement qualifié, spécialisé visoko kvalificiran delavec
    ouvrier saisonnier sezonski delavec
    ouvrier à la tâche akordni delavec
    ouvrier du textil tekstilni delavec
    ouvrier des transports delavec v prevozništvu
    ouvrier d'usine tovarniški delavec
  • par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    vol masculin par le pôle polet čez tečaj
    par curiosité iz radovednosti
    par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
    par bonheur k sreči
    par an na leto, letno
    une fois par semaine enkrat na teden
    par douzaines na ducate
    par homme na človeka
    par moitié na polovico
    par toute la terre na vsej zemlji
    couper par morceaux razrezati na kose
    savoir tout par cœur znati vse na pamet
    tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
    par mer calme ob, pri mirnem morju
    par un beau clair de lune ob lepi mesečini
    par le côté od strani
    par Molière od Molièrea
    par soi-même sam od sebe
    vaincu par César premagan od Cezarja
    par ce que po tem, kar
    par sottise, par bêtise po neumnosti
    deux par deux po dva in dva
    par la poste po pošti
    par la ville, par le pays po mestu, po deželi
    voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
    passer par Paris iti, potovati prek Pariza
    par bonheur k sreči, na srečo
    par 30 degrés pri 30°
    furer par prisegati pri
    par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
    par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
    c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
    par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
    par tous les temps v vseh časih
    par petites bouchées v majhnih grižljajih
    jour par jour dan za dnem
    par la main za roko
    par tous les moyens z vsemi sredstvi
    par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
    par 2 à 1 (sport) z 2: 1
    prouver par des exemples dokazati s primeri
    punir par la famine kaznovati z gladom
    venir par auto priti z avtom
    voyager par le train potovati z vlakom
    de par ordre na ukaz, v imenu
    de par le roi na kraljev ukaz
    de par la loi v imenu zakona
    aller de par le monde iti po svetu
    par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
    par écrit pismeno
    par le temps qui court v tem trenutku
    c'est par trop difficile to je pretežko
    commencer par dire sprva, spočetka reči
    finir par dire končno reči
    par manque de temps zaradi pomanjkanja časa
  • perutnína volaille ženski spol

    razrezati perutnino (na kose) découper une volaille
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

    à la pièce po kosu; akordno
    pièce à pièce kos za kosom
    pièce anatomique (anatomie) preparat
    pièce de blé njiva žita
    pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
    pièce d'eau ribnik
    pièce d'échecs šahovska figura
    pièce d'identité osebni izkaz
    pièce jointe priloga (pismu)
    pièce justificative dokaz(ilo)
    pièce de légitimation legitimacija
    pièce manquée (technique) izvržek
    pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
    pièce de musique skladba
    pièce officielle uradna listina
    pièce d'un procès (pravdni) akti
    pièce de rechange (technique) nadomestni del
    pièce de séjour dnevna soba
    pièces de service stranski prostori
    pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
    pièce à tir rapide brzostrelni top
    appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
    armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
    fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
    maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
    ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
    petite pièce (théâtre) enodejanka
    tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
    de toutes pièces popolnoma
    acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
    être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
    être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
    c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
    être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
    donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
    faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
    mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
    rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
    tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
    travailler à la pièce delati po kosu, akordno
  • posŕkniti (-em) perf. fare un sorso; bere:
    mrežica na dotoku preprečuje, da bi v filtrirno napravo posrknilo ribe in večje kose smeti la reticella dell'afflusso impedisce il risucchio nel filtro di pesci e rifiuti di un certo volume
  • prō-secō -āre -secuī -sectum (prō in secāre)

    1. spredaj odrezati, odsekati: aures, nasum Ap.; occ. za daritev odločene kose odrezati (odrezovati): Ca., Pl., Val. Fl., Suet., hostiae exta L.; meton. sploh = darovati, žrtvovati: Tert.; subst. pt. pf. prō-sectum -ī, n: Varr.; večinoma v pl. prōsecta -ōrum, n odrezan(i) daritven(i) kos(i): O., Stat.

    2. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, (pre)orati praho (ledino, prélog): solum Plin. iun.

    Opomba: Star. soobl. prō-sicō -āre: quoniam litare nequeo, abi[i] illim ilico iratus: votui exta prosicarier Pl. — Nenavaden pt. pf. prōsecātus: P. F.
  • pulmentum -ī, n (iz *pel(p)men-t(om), prim. umbr. *pelmner z istim pomenom; vulg. = pulpāmentum) mesna jed, meso, mesovina, mesovje, priloga, jed: Pl., H., Iust., Ap., porcinum Cael.; mullum in singula pulmenta (dele, kose, obroke, porcije) minuere H.
  • raja ženski spol trska, iver; razpoka, špranja, reža; reženj; raza

    hacerse rajas na kose iti; uničen biti
    sacar raja korist imeti
  • raztŕgati to tear up, to rip open, (z zobmi) to tear, to rip (apart)

    raztŕgati v kose to tear to pieces, to rip to pieces; to tear to tatters; to tatter, to rend, to rend in pieces (ali apart, asunder)
    raztŕgati na dvoje to tear in two
    raztŕgati si obleko na žeblju to tear one's clothes on a nail
    raztŕgati dopisnico na koščke to tear up a postcard in small pieces; (čevlje, obleko) to wear out
    raztŕgati se to rip, to rend, to tear
    rajši bi se pustil raztŕgati na kose, kot da bi priznal he would rather let himself be cut to pieces than admit it
  • raztŕgati desgarrar ; (obleko, verige) romper; rasgar ; (podplate) gastar

    raztrgati na kose romper en pedazos, despedazar
    raztrgati se desgarrarse; romperse
  • réduire* [redɥir] verbe transitif zmanjšati, znižati, reducirati, skrčiti; omejiti (à na); poenostaviti, dovesti ali privesti (à, en do, v); pretvoriti (en v); preračunati (mero, tudi commerce); podvreči, prisiliti, primorati; commerce konvertirati; mathématiques krajšati; odpustiti (osebje)

    réduire (en petits morceaux, fragments) razkosati na kose, koščke, delce
    se réduire zmanjšati se; poenostaviti se, spremeniti se (en quelque chose v kaj); ukuhati se; omejiti se (à na)
    se réduire à rien razbliniti se v nič
    réduire en acte, en effet spremeniti v dejstvo
    réduire en cendres upepeliti
    réduire un dessin, une photographie zmanjšati risbo, fotografijo
    réduire au désespoir spraviti v obup
    réduire les fractions au même dénominateur pretvoriti ulomke na isti imenovalec
    réduire une fracture izravnati zlom
    (vieilli) réduire un ennemi, un pays podvreči si sovražnika, deželo
    réduire en esclavage, en servitude zasužnjiti
    réduire des rebelles ukrotiti upornike
    réduire le prix de quelque chose znižati čemu ceno
    réduire un jus, une sauce zgostiti (z izparevanjem) sok, omako
    réduire un minerai pour en tirer le métal odvzeti rudi kisik za pridobivanje kovin
    réduire un texte skrčiti, skrajšati besedilo
    réduire à rien, en poussière, en miettes popolnoma uničiti, zmleti v prah, zmrviti
    être réduit à rien biti popolnoma brez sredstev
    réduire quelqu'un au silence, à l'obéissance, à la raison, à la mendacité prisiliti koga k molku, k pokorščini, spraviti koga k pameti, na beraško palico
  • rend* [rend]

    1. prehodni glagol
    trgati, odtrgati, strgati, raztrgati; (raz)cepiti, (raz)klati (les)
    figurativno (raz)cepiti, pretresti, omajati, predreti, prelomiti, razklati, preklati

    2. neprehodni glagol
    raztrgati se, strgati se, (raz)cepiti se, razpóčiti se, póčiti

    to rend apart (asunder, in pieces) raztrgati na kose
    to rend from s.o. iztrgati komu
    his heart was rent with grief srce se mu je trgalo od žalosti
    my mind was rent by doubts mučili so me dvomi
    to rend one's hair lase si puliti
    they rent the air with their cheers njihovi klici so trgali, pretresali zrak
    to turn and rend s.o. nepričakovano koga napasti s psovkami, z zmerjanjem
  • rézati to cut; (pečenko, meso) to carve; (na režnje) to slice; (žagati) to saw; (o mrazu) to pinch, to nip; (skopiti) to castrate, to geld

    rézati na kose to cut to pieces
    ladja reže morske valove the ship cleaves (ali cuts through) the waves
    ta nož ne reže this knife does not cut; medicina (operirati) to operate (koga on someone); (pečat ipd.) to sink, to engrave, arhaično to grave
    rézati zavoje (tekač itd.) to cut corners
  • rezílo (-a) n

    1. lama:
    rezilo kose, sekire, srpa lama della falce, della scure, del falcetto
    (poševno zaostreno) rezilo dleta l'unghia dello scalpello

    2. filo:
    ostro, topo rezilo filo aguzzo, smusso

    3. arnese di taglio, di lavorazione:
    rezilo za lupljenje lubja scortecciatoio
    usnjarsko rezilo coltello da calzolaio
    rezilo za britje rasoio
    obrt. diamantno rezilo diamante, topo, grisatoio
    med. elektrodno rezilo elettrodo a lama
    strojn. navojno rezilo filiera