Franja

Zadetki iskanja

  • tóliko autant, tant, tellement

    dvakrat toliko deux fois autant
    še enkrat toliko encore une fois autant
    toliko bolj (več) d'autant plus
    toliko manj d'autant moins
    toliko bolje (slabše) tant mieux (pis)
    toliko da à peine
    toliko da ni padel il s'en est fallu de peu qu'il ne tombât, il a failli tomber
    kolikor toliko plus ou moins, tant bien que mal
    v toliko sur ce point
    toliko ljudi tant de monde
    toliko stvari tant (ali tellement) de choses
    kolikor glav, toliko mnenj autant de têtes, autant d'avis
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • vedeti [é] (vem)

    1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
    bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

    2.
    vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
    zdravilo, sredstvo: kennen

    3.
    vedeti, da je/so … :
    vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

    4.
    dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

    5.
    bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

    6.
    kaj pa vem! was weiß ich!
    ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
    ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
    saj veš kako! denkste!
    veš kaj! weißt du was!
    veš da!/veste da! freilich!
    |
    kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
    kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
    ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
    ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
    vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
    vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
    vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
    nikoli se ne ve man kann nie wissen
  • védeti to know; to be aware (of); to realize

    zanesljivo védeti to be positive about
    védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
    dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
    vem za nekoga, ki... I know of someone who...
    kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
    ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
    pa še kako dobro to vem! don't I know it!
    bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
    on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
    ne védeti za kaj to be ignorant of something
    rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
    ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
    védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
    nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
    védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
    kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
    to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
    influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
    védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
    človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
    kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
    ali še veš? do you remember?
    ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn
  • védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

    ne vedeti ne pas savoir, ignorer
    ne da bi vedel pas que je sache
    kolikor vem autant que je sache
    bog ve Dieu (le) sait!
    vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
    človek nikoli ne ve on ne sait jamais
    rad bi vedel j'aimerais bien savoir
    vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
    to že vem je le sais déjà, je suis au courant
    tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
    tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
    toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
    to ve vsak otrok tout le monde le sait
  • védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

    vedeti kaj od koga saber a/c por alg
    ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
    vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
    prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
    (prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
    vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
    vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
    na pamet vedeti saber de memoria
    dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
    rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
    človek nikoli ne ve nunca se sabe
    to že vem ya lo sé
    ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
    ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
    zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
    tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
    ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
    kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
    to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
    ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
    vedi si ga bog! ¡sabe Dios!
  • vi you

    vsi vi, vi vsi all of you
    vi vsi, kolikor vas je the whole lot of you
    vi trije you three
    ko bi jaz bil vi if I were you
    vi otroci se teh stvari ne zavedate you children have no idea about these things
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zadéti charger sur (l'épaule), mettre sur (le dos); toucher, atteindre, frapper, heurter ; (slikarstvo) bien saisir (ali attraper) la ressemblance ; (v loteriji) gagner ; (uganiti) deviner

    ne zadeti manquer le but, rater
    pravo zadeti frapper (ali toucher) juste
    v črno zadeti mettre dans le mille, familiarno faire mouche
    v živo zadeti piquer (ali atteindre) au vif
    lahno zadeti effleurer, frôler
    kolikor mene zadene quant à moi, pour ma part
    na težave zadeti rencontrer (ali se heurter, familiarno se cogner à) des difficultés
    pravo struno zadeti trouver le ton juste, être dans la note
    koga zadene krivda za to? à qui en est la faute?
    velika nesreča ga je zadela un grand malheur l'a frappé
    to me je globoko zadelo cela m'a touché (ali affecté) profondément
    od strele zadet frappé par la foudre, foudroyé
    bog ne zadeni à Dieu ne plaise
  • zadévati concerner, toucher; mettre (ali jeter) sur, frapper

    kar zadeva en ce qui concerne, quant à
    kolikor mene zadeva quant à moi, pour ma part
  • zadévati concernir; atañer

    kar zadeva en lo que atañe a, en lo atañente a
    kolikor mene zadeva en cuanto a mí (toca), por mi parte; yo personalmente
  • zaupa|ti1 (-m) (imeti zaupanje) komu (jemandem) vertrauen, Vertrauen haben zu; (jemandem) sein Vertrauen schenken; (zanesti se na) vertrauen auf, Häuser bauen auf
    ne zaupati nicht vertrauen, (jemandem) [mißtrauen] misstrauen
    ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega komu (jemandem) nicht über den Weg trauen
  • zmôči (zmorem) to be able (kaj napraviti to do something); to manage; to afford; (premagati) to overcome, to overpower

    naša polja ne zmorejo (dati) dovolj krme za našo živino our fields do not yield enough fodder for our cattle
    tega ne zmorem (si ne morem privoščiti) I cannot afford it
    lotiti se naloge, ki je ne zmoremo (figurativno) to bite off more than one can chew
    kolikor zmorem to the best of my ability
  • znan (-a, -o)

    1. bekannt (dobro gutbekannt, [wohlbekannt] wohl bekannt, najbolje bestbekannt, splošno allgemeinbekannt svetovno weltbekannt, v celem mestu stadtbekannt, na široko weitbekannt); (priznan, sloveč) namhaft; (popularen) populär

    2. (domač) vertraut (dobro wohlvertraut); (običajen, znan mnogim ljudem) pregovor, reklo, pojem: geläufig

    3. pravo bekannt, notorisch, aktenkundig (policiji polizeibekannt, polizeinotorisch, sodišču gerichtsbekannt, gerichtsnotorisch, gerichtskundig)
    figurativno vsakomur znan bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund
    postati znan sich einen Namen machen
    proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
    znano: kot je znano bekanntlich, bekanntermaßen
    kolikor nam je znano unseres Wissens (u. W.)
    kolikor mi je znano meines Wissens (m. W.), [soviel] so viel ich weiß, [soweit] so weit mir bekannt ist
    to je splošno znano das ist allgemein bekannt, das ist Allgemeingut/Allgemeinbesitz
  • znán known; noted (po for); well-known

    splošno znán notorious (po, zaradi for)
    po vsem svetu znán well-known all over the world
    znán pod imenom... known as...
    znán obraz familiar face
    znána substanca kemija (the) known
    znána veličina matematika (the) known quantity
    drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
    kolikor je znáno as far as is known
    kolikor mi je znáno as far as I know
    znáno mi je, da... I know that...
    znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
    on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
    on mi je znán he is known to me
    biti znán s kom to be acquainted with someone
    si znán z njim? are you acquainted with him?
    nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother
  • župljan samostalnik
    (prebivalec župnije) ▸ egyházközségi tag, hitközségi tag, hívő
    župljani župnije ▸ plébánia tagja
    Župnija je toliko živa, kolikor so prizadevni in delovni župljani, ki v njej živijo. ▸ A plébánia annyira élő, amennyire a tagjai tevékenyek és szorgalmasak.