Franja

Zadetki iskanja

  • dateljnov pridevnik
    1. (o drevesu) ▸ datolya
    dateljnov nasad ▸ datolyapálma-ültetvény

    2. (v kulinariki) ▸ datolyás, datolya
    dateljnovo pecivo ▸ datolyás sütemény
    dateljnova marmelada ▸ datolyalekvár
    dateljnov piškot ▸ datolyás keksz

    3. (o plodu) ▸ datolya
    dateljnova koščica ▸ datolyamag
  • datljev (-a, -o) Dattel- (koščica der Dattelkern)
  • datljev pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ datolya
    datljev sirup ▸ datolyaszirup
    datljeva krema ▸ datolyakrém
    datljeva pasta ▸ datolyapép

    2. (o drevesu) ▸ datolya
    datljev nasad ▸ datolyaültetvény

    3. (o plodu) ▸ datolya
    datljeva koščica ▸ datolyamag
  • grózden of grapes; grapy, kemija racemic

    grózdna kislina racemic acid
    grózdna koščica grapestone
    grózdno žganje grape brandy
    grózdna kura grape cure
    grózdni sladkor grape sugar, dextrose
  • marelica samostalnik
    1. Prunus armeniaca (drevo) ▸ sárgabarack, kajszibarack, sárgabarackfa, kajszibarackfa
    cvetoče marelice ▸ virágzó kajszibarackfák
    nasad marelic ▸ sárgabarack-ültetvény
    cvetovi marelice ▸ barackfavirágok

    2. (plod) ▸ sárgabarack, kajszibarack
    zrele marelice ▸ érett sárgabarack
    sveže marelice ▸ friss sárgabarack
    narezane marelice ▸ szeletelt sárgabarack
    pločevinka marelic ▸ sárgabarackkonzerv
    kilogram marelic ▸ egy kilogramm kajszibarack
    kompot iz marelic ▸ sárgabarackkompót
    koščica marelice ▸ sárgabarackmag
    sesekljane marelice ▸ feldarabolt sárgabarack
    sočna marelica ▸ zamatos sárgabarack, lédús sárgabarack
    sladka marelica ▸ édes sárgabarack
    posušene marelice ▸ aszalt sárgabarack, szárított sárgabarack
    suhe marelice ▸ aszalt kajszibarack, szárított kajszibarack
  • mareličen pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ sárgabarack, kajszibarack, sárgabarackos, kajszibarackos
    marelična marmelada ▸ kajszibaracklekvár
    marelični liker ▸ sárgabaracklikőr
    marelični kompot ▸ sárgabarackbefőtt, sárgabarackkompót
    marelična pita ▸ sárgabarackos pite
    marelični cmoki ▸ sárgabarackos gombóc
    marelična torta ▸ sárgabaracktorta
    marelični sok ▸ sárgabaracklé

    2. (o drevesu) ▸ sárgabarack, kajszibarack
    marelično drevo ▸ sárgabarackfa

    3. (o plodu) ▸ sárgabarack, kajszibarack
    marelična koščica ▸ sárgabarackmag
    marelična pečka ▸ sárgabarackmag

    4. (o barvi) ▸ barack
    marelična barva ▸ barackszínű
    mareličen odtenek ▸ barack színárnyalat

    5. (o snovi) ▸ sárgabarack
    marelično olje ▸ sárgabarackolaj
  • nakovalce samostalnik
    1. anatomija (slušna koščica) ▸ üllő
    Srednje uho je votlina v kateri ležijo tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence. ▸ A középső fül egy üreg, amelyben a három hallócsont – a kalapács, az üllő és a kengyel – található.

    2. (majhen kovinski podstavek) ▸ üllő
    Segrel je drobtinico železa in jo položil na nakovalce. ▸ Felmelegített egy morzsányi vasat és az üllőre helyezte.
    Pri zamahovanju z roko gor in dol kladivce navadno tolče po obeh straneh nakovalca. ▸ A kar fel- és lefelé lendítésekor az apró kalapács általában az üllő mindkét oldalát üti.
  • oljčen pridevnik
    1. (o drevesu) ▸ olajfa
    oljčni nasad ▸ olajfaültetvény
    oljčne vejekontrastivno zanimivo olajágak
    oljčni gaj ▸ olajfaliget
    oljčno drevo ▸ olajfa
    oljčni les ▸ olajfa
    oljčni listi ▸ olajfalevelek
    oljčna sadika ▸ olajfapalánta
    Sopomenke: oljkov
    Povezane iztočnice: oljčne tropine

    2. (v kulinariki) ▸ olíva, olívás
    oljčni kruh ▸ olívás kenyér
    oljčni namaz ▸ olívakrém
    Povezane iztočnice: ekstra deviško oljčno olje, oljčno olje

    3. (o plodu) ▸ olajbogyó
    oljčna koščica ▸ olajbogyómag
  • potočnik2 [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (koščica) der Merk
  • ríbji de poisson

    ribja jed plat moški spol de poisson
    ribja juha soupe ženski spol au poisson
    ribja konzerva conserve ženski spol de poisson
    ribja moka farine ženski spol de poisson
    ribje olje huile ženski spol de poisson (ali de foie de morue)
    ribja kost, koščica arête ženski spol
    ribji zarod alevin moški spol, nourrain moški spol
  • ríbji (-a -e) adj. di, del pesce; ittico:
    ribja koščica spina di pesce
    ribja luska scaglia
    ribja plavut pinna
    ribja jajčeca uova di pesce
    ribje meso (carne di) pesce
    ribja jata branco di pesci
    ribje jedi piatti di pesce
    ribja juha zuppa di pesce
    ribja konzerva pesce in scatola
    ribje olje olio di fegato di merluzzo
    ribja restavracija ristorante del pesce
    ribja tržnica mercato del pesce, pescheria
    steznik z ribjimi kostmi busto a balconcino
    pren. imeti ribjo kri essere un animale a sangue freddo
    ribja kost spina di pesce, lisca; grad. spina di pesce; obrt. spinato; (za steznik) stecca
    gastr. ribja marinada pesce marinato
    ribja moka farina di pesce
    zool. ribji mehur vescica natatoria
    gastr. ribji ragu ragù di pesce
    ribje naselje banco di pesci
    ribje oko occhio di pesce; metal. (napaka pri varenju) soffiatura
    ribji brk barbiglio
    ribji klej colla di pesce
  • sáden fruit(-)

    sádno drevo fruit tree, fruiter
    sádni kolač fruit pie, fruit cake
    sádna koščica stone, kernel, (majhna, peška) pip
    sádni sladkor fruit sugar, fructose, laevulose
    sádni sok fruit juice, (oslajen) syrup
    sádna solata fruit salad
    sádni olupek peel (ali skin, rind) of a fruit
    škodljivci sádnega drevja fruittree pests pl
    sádna torta tart, ZDA fruit pie
    sádni trg fruit market
    sádni vrt orchard; fruit garden
  • sáden de frutas; frutal

    sadni bonboni (konserve, sladoled, sok, kolač, trg) caramelos m pl (conservas f pl, helado m, zumo m, tarta f, mercado m) de frutas
    sadno drevo (vrt) árbol m (huerto m) frutal
    sadna koščica hueso m, (pečka) pepita f
    sadna pulpa pulpa f
    sadni sladkor fructosa f
    sadna solata (macedonija) ensalada f (macedonia f) de frutas
    sadna stiskalnica prensa f (exprimidera f) de frutas
    sadni kis vinagre m de sidra
    sadno vino vino m de fruta
  • slíva botanika (drevo) plum tree; (sadež, svež) plum

    suha slíva dried plum, prune
    koščica slíve plum stone
    džem iz slív plum jam
  • slivov pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ szilva-, szilvás
    slivov kompot ▸ szilvakompót
    slivova marmelada ▸ szilvalekvár
    slivov cmok ▸ szilvás gombóc
    slivovo žganje ▸ szilvapálinka
    slivova pita ▸ szilvás pite

    2. (o drevesu) ▸ szilva-
    slivovo drevo ▸ szilvafa
    slivov les ▸ szilvafa
    slivova veja ▸ szilvaág

    3. (o plodu) ▸ szilva-
    slivova koščica ▸ szilvamag

    4. (o barvi) ▸ szilva-
    slivova barva ▸ szilvaszín
    Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.
    slivov odtenek ▸ szilvaárnyalat
  • slušn|i (-a, -o) Gehör(s)- (preizkus die Gehörprüfung, vtis der Gehörseindruck, koščica das Gehörknöchelchen, motnja der Gehörfehler, okvara der Gehörschaden, predstava die Gehörsvorstellung, zaznava die Gehörswahrnehmung, die Gehörsempfindung), Hör- (zmožnost das Hörvermögen, celica die Hörzelle, očala die Hörbrille, okvara der Hörschaden, koščice Hörknöchelchen množina, območje der Hörbereich, središče das Hörzentrum)
  • višnjev pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ meggy, meggyes
    višnjev kompot ▸ meggykompót
    višnjeva torta ▸ meggytorta
    višnjev sok ▸ meggylé
    višnjev džem ▸ meggydzsem
    višnjev liker ▸ meggyes likőr
    višnjev zavitek ▸ meggyes tekercs

    2. (o drevesu) ▸ meggy, meggyfa
    višnjevi cvetovi ▸ meggyvirág

    3. (o barvi) ▸ meggy
    višnjeva barva ▸ meggyszín

    4. (o plodu) ▸ meggy
    višnjeva koščica ▸ meggymag
  • vȍden -a -o, dol. vòdenī -ā -ō
    1. vodén: -o vino; -e oči
    2. vôden, vôdni: -i pritisak; -a biljka, zmija, boja; -e cijevi, naprave
    3. za vodo: -a čaša
    4. -a bolest med. vodenica; -e boginje med. norice; -a glava med. vodena glava; -i moljci zool. mladoletnice, Trichoptera; -a buha zool. povodna bolha; -a drezga bot. širokolistna koščica, Sium latifolium; -a kuga bot. vodna kuga, Elodea; -a paprat bot. Venerini lasci, Adiantum capillus-veneris; -a nedjelja beli teden; -i kos zool. povodni kos, Cinclus cinclus; -i orah bot. vodni orešek, Trapa natans; -i plin vodni plin; -a turbina vodna turbina; -i tetrljan bot. močvirski čišljak, Stachys palustris; -i znak vodni znak; -o staklo vodno steklo
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • zapestn|i [é] (-a, -o) Handgelenks-, Handwurzel- (koščica der Handwurzelknochen)