Franja

filozof samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ filozófusV starosti 84 let je umrl italijanski filozof in pisatelj Umberto Eco. ▸ 84 éves korában elhunyt Umberto Eco olasz filozófus és író.

2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
Bil pa je nekakšen glavni filozof republikanske stranke. ▸ De ő volt a Republikánus Párt egyfajta főfilozófusa.
Morda se je vrli poslanec le okorno izrazil in je v resnici hotel povedati le to, da ni filozof, česar sicer ni bilo težko opaziti. ▸ Lehet, hogy a tisztelt képviselő úr csak sután fejezte ki magát, és valójában csak azt akarta mondani, hogy nem filozófus, amit amúgy nem volt nehéz észrevenni.

3. neformalno, izraža negativen odnos (kdor veliko prazno govori) ▸ filozófus
Meni se gabijo "filozofi", ki se nahajajo v parlamentu. ▸ Undorodom a parlamentben lévő „filozófusoktól”.

fin (-a, -o)

1. za človeka, obleko: vornehm, distinguiert; za stvari: fein
skrajno fin oberfein
pretirano fin überfein
sito: eng, engmaschig
fini zdrob das Grießmehl
človek: delati se finega vornehm tun
kdor se dela finega der Vornehmtuer

2. gozdarstvo feinjährig

3. tehnika fein, Fein- (papir das Feinpapier, brusilna plošča die Feinschleifscheibe, keramika die Feinkeramik, mehanika die Feinwerktechnik, Feinmechanik, merska tehnika die [Feinmeßtechnik] Feinmesstechnik, nastavitev der Feintrieb, nastavitev die Feineinstellung, struktura die Feinstruktur, tkanina das Feingewebe, zgradba der Feinbau, žagica die Feinsäge, sondiranje die Feinsondierung, struženje das Feindrehen); Präzisions- (mehanika die Präzisionsmechanik, pila die Präzisionsfeile); pri obdelavah: fein-, nach- (brusiti feinschleifen, nachschleifen, obdelati feinbearbeiten, loščiti nachbohnern, meriti feinmessen)

fotograf samostalnik
(kdor se ukvarja s fotografiranjem) ▸ fényképész, fotós, fotográfusLepotico so slikali najbolj znani fotografi na svetu. ▸ A gyönyörű nőt a világ legismertebb fotósai fényképezték.
Povezane iztočnice: portretni fotograf, reportažni fotograf

franšizojemalec samostalnik
ekonomija (kdor ima franšizo) ▸ franchise-partner

gasilec samostalnik
(kdor je usposobljen za gašenje) ▸ tűzoltóPovezane iztočnice: gasilec veteran, mladi gasilec, poklicni gasilec, prostovoljni gasilec

glasbenik samostalnik
(kdor se ukvarja z glasbo) ▸ zenész

gláva (-e) f

1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata

4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia

5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile

6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione

8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

od glave do nog de pies a cabeza
bistra glava mente f lúcida; testa f
kronane glave testas f pl coronadas
s povešeno glavo cabizbajo
glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
biti bistre glave tener (una buena) cabeza
to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
izgubiti glavo perder la cabeza
z glavo jamčiti responder con el cuello
izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
(o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
pastí na glavo caer de cabeza
si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
šiniti v glavo cruzar por la mente
vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres

globalni nomad stalna zveza
(kdor nenehno potuje po svetu) ▸ globális nomád, világnomád

gluhi samostalnik
pogosto v množini (kdor je slušno prizadet) ▸ siket, süket
Gluhi imajo svoj jezik - znakovni jezik. ▸ A siketeknek saját nyelvük van – a jelnyelv.

gospodarski kriminalist stalna zveza
(kdor preiskuje kazniva dejanja v gospodarstvu) ▸ gazdasági nyomozó

govorec samostalnik
1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélőNekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.Nismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.

2. (o jeziku) ▸ beszélőVečina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.

3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadóNa konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.

4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivőZunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govoríti hablar; decir

govoriti komu, s kom hablar a alg, con alg
govoriti o čem hablar de (ali sobre) a/c
govoriti o politiki hablar de política
govoriti resnico decir la verdad
dobro (slabo) govoriti o kom hablar bien (mal) de alg
glasno (tiho) govoriti hablar alto (bajo)
javno govoriti hablar en público
govoriti za koga, v korist koga hablar en favor de alg
govoriti sam s seboj hablar entre sí; hablar consigo mismo
govoriti neumnosti decir tonterías
govoriti tjavdan hablar al aire; hablar por hablar
govoriti vetru (zaman) hablar en balde
(znati) govoriti špansko (nemško, francosko) (perfektno) hablar (perfectamente) español (alemán, francés)
govoriti (po) nemško hablar en alemán
govoriti je srebro, molčati pa zlato en boca cerrada no entran moscas
kdor velíko govori, malo (pravega) pove quien mucho habla, mucho yerra

grebator samostalnik
izraža negativen odnos (kdor si močno prizadeva za kaj) ▸ törtető, v jeziku mladih ▸ stréber [iskolában]
Nisem se prijavil na razpis in tako dokazujem, da nisem "grebator", ki bi ga omenjena funkcija zanimala le zaradi plače in službenega vozila. ▸ Nem jelentkeztem a meghirdetett állásra, ezzel is bizonyítva, hogy nem vagyok „törtető”, akit csak a fizetés és a céges autó miatt érdekel a munka.

gréh (-a) m

1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole

hazarder samostalnik
1. (kdor rad stavi) ▸ szerencsejátékos, hazardőr, hazárdjátékosFant je namreč velik hazarder, ki v igralnicah pusti veliko denarja. ▸ A srác nagy szerencsejátékos, sok pénzt otthagyott már a játékokban.

2. (kdor rad veliko tvega) ▸ szerencsejátékos, hazardőrOn pač ni hazarder in tudi tokrat ne bo tvegal z manjšinsko vlado. ▸ Egyszerűen nem hazardőr, és ezúttal sem fogja a kisebbségi kormányzást megkockáztatni.

hitro

1. schnell, rasch, delati, obdelovati akte ipd.: zügig; (na hitro) im Eiltempo, auf die Schnelle, geschwind
hitro delujoč strup schnelles Gift
hitro pripravljena jed das Schnellgericht
hitro rastoč raschwüchsig, schnellwüchsig, schnellwachsend
ki hitro reagira reaktionsschnell
hitreje: schneller
čim hitreje möglichst schnell

2.
kakor hitro sobald
|
kdor hitro da, dvakrat da wer rasch gibt, gibt doppelt
|
na hitro ➞ → nahitro

hítro adv.

1. velocemente, rapidamente

2. presto, subito:
hitro se privaditi abituarsi presto
PREGOVORI:
dvakrat da, kdor hitro da chi dà subito, dà due volte

homoseksualec samostalnik
(kdor je istospolno usmerjen) ▸ homoszexuális