Franja

ćȉverica ž (rom.)
1. kapa po ljudski noši v Kotoru
2. slabš. buča, glava

ćùlāh -áha m (t. külâh, perz.) kapa iz valjane volne, navadno bela, v albanski ljudski noši

ćȕškapa ž igra, v kateri se brca kapa

displuviātus 3 (dis in pluvia) brez kapa: cavum aedium (dvorišče) Vitr.

Dunstkappe, die, meglica (na vrhu hriba), meglena kapa, megleno pokrivalo

fȅs fèsa m (t. fes, ar.) fes, rdeča turška kapa

Fuchsfellmütze, die, lisičja kapa

galērus -ī, m

I.

1. kosmata kapa (čepica), kučma, kakršno so nosili zlasti svečeniki, vojaki in kmetje: VARR. AP. GELL., VAL. FL., SIL., STAT., CL., fulvos de lupi pelle galeros V. – Soobl. galērum -ī, n AP., FR. AP. SERV., HIER.

2. lasulja: IUV., SUET. –

II. metaf. rožni popek: AUS.

Gummikolbenkappe, die, gumijasta kopitna kapa (pri puški)

hávba ž (nj. Haube)
1. žarg. hauba, poklopac automobila
2. kapa kod trajne:
ondulacije
3. v. avba

holandska motika stalna zveza
(vrtno orodje) ▸ holland kapa

kàčkēt -éta m (fr. casquette) kapa s senčnikom, kot del uniforme

kadìflija ž žametna kapa: na glavi mu kapa kadiflija

Kalotte, die, (-, -n) kalota, okrogla čepica; Medizin lobanjski svod; Mathematik krogelna kapica/kapa, krogelni odsek

kamìlāvka ž (gr. kamelaúki)
1. valjasta kapa pravoslavnih menihov
2. šalj. bela visoka kuharska kapa
3. visoka četniška kapa

kapètina ž slabš. velika, grda, strgana kapa

kapùrina ž ekspr. velika kapa

karìkača ž, karìklija ž etn. črnogorska in hercegovska kapa

kèče -eta s, kȅče -eta s, mn. kèčeta (t. keče) bela albanska kapa iz valjane volne: albanski seljaci u bijelim kečetima ušikaju na magarad i prolaze; ispitivački je razgledao moje lice nad kojim je bilo belo albansko keče

kȉćēnka ž
1. gizdalinka
2. kapa s cofom
3. agr. sorta jabolk