Franja

oslič moški spol (-a …) živalstvo, zoologija poddružina: der Hechtdorsch; rod: der Seehecht, Meerhecht (evropski Europäischer, kapski Kap-Seehecht, der Kap-Stockfisch, pacifiški Pazifischer, srebrni Silberner)

pljučnica samostalnik
(bolezensko stanje) ▸ tüdőgyulladásMed testiranjem zdravila je veliko bolnikov zbolelo za pljučnico. ▸ A gyógyszer tesztelése során sok beteg kapott tüdőgyulladást.
Pri gripi sta možna zapleta zlasti bronhitis in pljučnica. ▸ Az influenza lehetséges szövődményei a bronchitis és a tüdőgyulladás.
Povezane iztočnice: bakterijska pljučnica, aspiracijska pljučnica, atipična pljučnica, virusna pljučnica

pri|ti¹ (-dem) prihajati

1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
opotekaje se priti hereinwanken
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

2.
hoteti priti -wollen
(skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
moči priti -können
(skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
morati priti -müssen
(nazaj zurückmüssen …)
prositi koga, naj pride: sem herbitten
dol herunterbitten
noter hereinbitten

3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

4.
daleč priti figurativno es weit bringen
priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
priti skupaj zusammenkommen
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
|
priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
milijona: es bringen auf, kommen auf
priti do besede zu Wort kommen
priti do dna auf den Grund kommen
priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
ne priti do sape figurativno sprachlos sein
priti iz kommen aus
priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
priti iz rabe ungebrauchlich werden
priti iz vaje aus der Übung kommen
priti k kommen zu
priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
priti na boljše sich verbessern
priti na boben unter den Hammer kommen
priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
priti na pomoč zu Hilfe kommen
priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
priti na vrsto an die Reihe kommen
priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti⁴
priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
priti ob dober glas in Verruf kommen
priti ob sapo außer Atem kommen
priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
priti od srca von Herzen kommen
priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
priti pred kommen vor
priti pred sodišče vor Gericht kommen
priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
priti v igro ins Spiel kommen
priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
priti v navado zur Gewohnheit werden
priti v nevarnost Gefahr laufen
priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
priti v zadrego in Verlegenheit kommen
priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
|
eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
kdor prvi pride wer zuerst kommt
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
pridem takoj bin gleich zurück

príti prihájati to come; (dospeti) to arrive (at, in); (pojaviti se) to turn up, to put in an appearance

príti, prihájati do to come to, to get to, to reach
príti, prihájati po kaj, koga to come for (ali to fetch) someone, something
príti, prihájati noter to come in
príti, prihájati skupaj to meet
príti, prihájati nazaj to come back, to return
príti, prihájati ob (denar) to lose (one's money)
ne príti, prihájati z besedo na dan (figurativno) to beat about the bush
príti, prihájati na dan to come (ali to be brought) to light
príti, prihájati bliže to come near, to approach
príti, prihájati z dežja pod kap (figurativno) to jump from the frying pan into the fire
ta beseda pride iz grščine this word is derived (ali comes) from Greek
príti, prihájati nad koga to befall someone
ne príti, prihájati blizu to keep (ali to hold) aloof, to keep one's distance
príti, prihájati peš to come on foot
sem je prišel peš, na konju, z avtom he walked, he rode, he drove here
príti, prihájati do krize to come to a head
odkod pride ladja? where does the boat hail from?
príti, prihájati na izpit to present oneself for an examination
najhujše še pride! the worst (of it) is yet to come!
príti, prihájati med ljudi to mix with other people
odkod to pride? how comes that?
naj pride, kar hoče! come what may!, whatever may happen!
tako ne boš prišel naprej this is not going to get you very far
prišlo mi je na pamet it occurred to me, the idea struck me, it crossed my mind
príti, prihájati v rabo to come into use
príti, prihájati k sebi to recover one's senses, (iz nezavesti) to come to, to come round, to come to oneself
kdor prej pride, prej melje first come first served
príti, prihájati komu v roke, v pest (figurativno) to fall into someone's hands
príti, prihájati zopet do sape to recover one's breath
to pride na isto that amounts to the same thing, pogovorno it all boils down to the same thing
príti, prihájati na svoje stroške to cover one's expenses
príti, prihájati komu na sled to get on someone's track
kako si prišel na to? how did you come to think of that?, what ever put that into your head?
nikoli ne bo prišlo do tega it will never come to that
pridi(te) z menoj! come (along) with me!
príti, prihájati do sporazuma to reach an understanding
prišel bom po tebe I'll call for you
včeraj mi je prišel povedat he came and told me yesterday
moja ura je prišla (figurativno) my hour has come
príti, prihájati komu na ušesa to reach someone's ears
kdo pride na vrsto? whose turn is it?
prišlo bo do vojne we shall have war, it will come to war
príti, prihájati do pretepa to come to blows
príti, prihájati na svet to come into the world, to be born
príti, prihájati na beraško palico to be reduced to beggary, to fall on evil days
slučajno príti, prihájati to happen ta come
príti, prihájati na vrsto to have one's turn
príti, prihájati na svoj račun to profit, to benefit (pri, ob by)
zelo prav príti, prihájati to come in very handy
príti, prihájati kot poklican, kot nalašč to arrive opportunely
príti, prihájati v poštev to come into consideration
ne príti, prihájati v poštev to be irrelevant (ali to be beside the point)
príti, prihájati do zaključka to reach a conclusion, to decide
ne pridi mi več pred oči! I will never see you again!
iz tega ne bo prišlo nič nothing will come of it
na to jaz ne bi bil nikoli prišel that would never have occurred to me
prišlo je čisto drugače it turned out quite differently
slučajno sem prišel na to I found it out accidentally
príti, prihájati do odločitve to come to a decision
priti v modo to come into fashion
príti, prihájati v denarno stisko to be hard up, to run short of money
prepozno príti, prihájati to be (too) late
príti, prihájati na spregled to turn up, to make one's appearance
príti, prihájati k zavesti to come to one's senses
kolikokrat prideš skupaj z njim? how often do you meet him?
nesreča nikoli ne pride sama misfortunes never come singly
to pride od tvojega dolgega ležanja v postelji that comes of your staying in bed so long

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

sabljač samostalnik
ponavadi v športnem kontekstu (kdor sablja) ▸ kardvívó, vívó Sabljač dobiva točke za zadetke v ciljne površine na nasprotniku. ▸ A vívó akkor kap pontot, ha eltalálja az ellenfele célfelületeit.
Bil je tudi vnet sabljač in med enim takšnih dvobojev je dobil častno brazgotino čez obraz. ▸ Szenvedélyes vívó is volt, és az egyik ilyen mérkőzés során egy dicsőséges sebhelyet szerzett az arcára.

samozavest samostalnik
(prepričanost vase) ▸ önbizalom, öntudatDelovni uspeh vam bo okrepil samozavest in povečal občutek vrednosti. ▸ A munkában elért sikerek növelik az önbizalmát és a saját értékességébe vetett hitét.Dober trener nam bo vlil samozavest ter prepričanje, da lahko pozneje tudi sami dosežemo zastavljene cilje. ▸ Egy jó edző önbizalmat és hitet ad nekünk, hogy a későbbiekben elérhessük a céljainkat.Ne znam navezati stikov in sem brez samozavesti. ▸ Nem tudok kapcsolatot teremteni és nincs önbizalmam.

skink moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Glattechse, der Skink, -skink (berberski Berberskink, dvonožni Zweibein-Skink, pegasti Fleckenskink, progasti Streifenskink, storžasti Tannenzapfen-Skink, trnorepi Dornschwanzskink, vračarski Apothekerskink)
bodičasti skink der Stachelskink
kačasti skink der Schlangenskink
kapverdski skink der Kap-Verde-Skink
klinasti skink der Keilskink
kratkonogi skink der Kurzbein-Skink
mačji skink der Katzenskink
modrojezični skink der Blauzungenskink
orjaški skink der Riesenskink
pegasti skink der Fleckenskink
peščeni skink der Sandskink (floridski Floridanischer)
azijski peščeni skink der Asiatische Sandskink (breznogi der Schlangenschleichen-Skink)
slepi skink der Blindskink
srepogledi skink der Natteraugen-Skink
ščitoglavi skink der Helmkopfskink
šilasti skink der Lanzenskink
trnasti skink der Stachelskink
valjasti skink (peskoril) der Walzenskink (pegasti Gefleckter)
vitki skink der Schlankskink (rjavi der Braunskink)

sŕčen of the heart, heart(-); -hearted; hearty, cordial, heartfelt; medicina cardiac; brave, bold, courageous, intrepid, fearless; stouthearted

sŕčna kap medicina heart attack
sŕčni mir composure, tranquillity of mind
sŕčni zastoj heart failure
sŕčna želja heart's desire, ardent desire
sŕčna zadeva love affair, affair of the heart
sŕčne pozdrave! cordial greetings!, all the best!, best wishes!
sŕčno vas pozdravlja (v pismu) Yours sincerely, Yours very truly
sŕčna nevroza cardiac neurosis
sŕčna kri pesniško heart's blood
sŕčna napaka medicina cardiac defect, heart disease
sŕčna zaklopka (cardiac) valve
sŕčna bol heartache
sŕčni krč angina pectoris
sŕčna dama (pri kartah) queen of hearts

sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
srčni bolnik cardiaque moški spol
srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
srčna kap crise ženski spol cardiaque
srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous

sŕčen¹ (-čna -o) adj. di, del cuore, cardiaco; ekst. del cuore, sentimentale, amoroso:
srčni utrip battito cardiaco
med. srčni bolnik malato di cuore
srčni napad attacco cardiaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srčna astma asma cardiaca
srčna kap colpo apoplettico
srčna mišica muscolo cardiaco
med. srčna napaka vizio cardiaco
med. srčna nevroza nevrosi cardiaca
med. srčni infarkt infarto cardiaco
med. srčni kolaps collasso cardiaco
med. srčni krč angina pectoris
med. srčni spodbujevalnik segnapassi, pace maker
anat. srčni preddvor atrio
anat. srčni prekat ventricolo
anat. srčni pretin setto
igre srčna desetica dieci di cuori
bot. srčna korenina radice principale
bot. srčna moč tormentilla (Potentilla erecta)
srčne zadeve faccende del cuore
srčne težave pene amorose
srčna dobrota bontà del cuore
srčna želja desiderio ardente
sesti na srčno stran sedersi alla sinistra

sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
srčna žila aorta f
srčna kri sangre f del corazón
srčni krč (med) angina f de pecho
srčna kap ataque m de apoplejía
srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
srčna zaklopka válvula f cardíaca
srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
srčna mišica miocardio m
vnetje srčne mišice miocarditis f
srčna bol (med) cardiopatía f
srčna vodenica hidropesía f del corazón
srčni ton (med) tono m cardíaco
srčna slabost debilidad f cardíaca
specialist za srčne bolezni cardiólogo m
srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
srčni šum (med) soplo m cardíaco
srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
srčni prekat ventrículo m (del corazón)
srčna napaka defecto m cardíaco
srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
srčna dobrota bondad f de corazón
srčni fant (karta) sota f de corazones
srčna muka gran tormento m
srčna zadeva asunto m amoroso
srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente

srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
srčni prijatelj der Busenfreund

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

strašilc|e srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija der Gespenstfrosch (kapsko Kap-Gespenstfrosch, kraljevo Königs-Gespenstfrosch)

telegram samostalnik
(sporočilo) ▸ távirat

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

udeleženec samostalnik
1. (kdor pri čem sodeluje) ▸ résztvevő Udeleženci programa so mladi nogometaši in novinarji, ki predstavljajo 211 držav in regij sveta. ▸ A program résztvevői között szerepelnek fiatal focisták és újságírók a világ 211 országának és régiójának a képviseletében.
Tekmovalce bodo razdelili v več starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo dobili malico, sok in manjše darilo. ▸ A versenyt három korcsoportra osztják, és minden résztvevő kap uzsonnát, szörpöt és egy kisebb ajándékot.

2. jezikoslovje (o vlogi v stavku) ▸ résztvevő
Tranzitivnost (prehodnost) opisuje odnos med udeleženci in vlogami, ki jih ti igrajo v procesu sporočanja. ▸ A tranzitivitás a résztvevők közötti kapcsolatot és a kommunikációs folyamatban betöltött szerepüket írja le.

viza samostalnik
(dokument) ▸ vízumZa vstop v državo je potrebna viza, ki pa pogosto velja le za del Rusije. ▸ Az országba való belépéshez vízumra van szükség, amely gyakran csak Oroszország egy részére érvényes.
Sopomenke: vizum
Povezane iztočnice: turistična viza

volčark|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija Lycophidion: die Wolfsnatter (kapska Kap-Wolfsnatter)